EU zahteva 70% evropskih delov za električna vozila

Nova evropska pravila o domačem deležu pri čistih tehnologijah bodo podražila električna vozila, sončne panele in baterije. Akt o pospeševanju industrije (IAA), ki ga je Evropska komisija predlagala 4. marca 2026, določa, da mora biti zelena tehnologija, kupljena z javnim denarjem ali podprta z državnimi subvencijami, v znatnem delu proizvedena v Evropi (European Commission). Komisija za zdaj ni objavila celovite ocene, koliko bodo zaradi tega dodatno plačali potrošniki.

Kaj zahtevajo pravila

Pri električnih vozilih mora najmanj 70 odstotkov stroškov sestavnih delov, brez baterije, izvirati od evropskih proizvajalcev. Za baterije velja ločen preizkus: vsaj trije glavni sestavni deli, vključno s celicami, morajo biti izdelani v Evropi (Bird & Bird). Večina določb naj bi se začela uporabljati okoli marca 2027, popolna pravila o poreklu baterij pa bi se uvajala postopno do leta 2030 (European Parliament Think Tank, Arthur Cox).

Vzporedna pobuda komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča dodaja še eno omejitev. Njegovo predlagano »pravilo treh dobaviteljev« bi omejilo delež sestavnih delov, ki jih proizvajalec kupuje iz ene same države, na največ 30 do 40 odstotkov. Komisar za industrijo Stéphane Séjourné, glavni snovalec IAA, je maja podprl ta pritisk: »Ne zagotavljajte si 100 odstotkov dobav iz ene države,« je dejal in opozoril, da bo EU, če podjetja ne bodo sama razpršila dobav, »prešla na naslednji korak« (Euronews).

Od kod pride doplačilo

Kitajske baterije, sončni paneli in avtomobilski čipi so strukturno cenejši od evropskih alternativ. Večje tovarne, obsežne državne subvencije in nižji stroški dela kitajskim proizvajalcem dajejo cenovno prednost, ki je evropska industrija pri sedanjem obsegu proizvodnje ne more izenačiti. Če EU zahteva evropsko poreklo, se podraži vsak sestavni del, ki danes iz Kitajske prihaja po nižji ceni.

Komisija se te razlike zaveda. Predlog vsebuje klavzulo o odstopanju zaradi stroškov: zahteve glede evropskega deleža se lahko začasno ne uporabijo, kadar evropska alternativa bistveno presega ceno uvoženega izdelka, pragovi pa se razlikujejo po kategorijah proizvodov (European Commission Impact Assessment). Ta varovalka sama po sebi kaže, da Bruselj pričakuje občutno cenovno razliko.

Poleg cen sestavnih delov bodo proizvajalci nosili še stroške skladnosti: sisteme za sledljivost dobavnih verig, potrjevanje porekla in ločeno računovodsko obravnavo za vsak del, ki prečka mejo.

Kdo pridobi in kdo izgubi

Dobitniki so evropski proizvajalci baterij in sončnih panelov, ki danes v cenovni tekmi izgubljajo proti kitajskemu uvozu. Države, ki gradijo baterijske gigatovarne, torej velike obrate za proizvodnjo baterij, v Franciji, Španiji in vzhodni Nemčiji bi lahko prevzele del proizvodnje, ki jo bodo pravila preusmerila v Evropo. Industrijski sindikati to logiko podpirajo kot način, da se proizvodna delovna mesta ohranijo na celini.

Poraženci so najprej kupci. Višji stroški sestavnih delov se prenesejo v cene vozil in sončnih panelov, najbolj pa prizadenejo vstopne modele električnih vozil in stanovanjske sončne elektrarne. Prav ti segmenti so cenovno najobčutljivejši, hkrati pa bi se morali širiti hitreje, če želi Evropa doseči svoje podnebne cilje.

Cenejša kitajska zelena tehnologija bi pospešila razogljičenje in znižala račune za energijo. Njeno omejevanje ščiti evropsko industrijo, vendar podraži energetski prehod. Komisija računa, da bo kratkoročni strošek kupil dolgoročno industrijsko neodvisnost.

Spor o pragovih

Akt morata potrditi še Evropski parlament in Svet Evropske unije, kjer se pogajajo in glasujejo vlade držav članic. Več vlad je že opozorilo na rast stroškov in tveganje trgovinskih povračilnih ukrepov ZDA in Kitajske.

Osrednje bojišče bodo pragovi porekla in klavzula o odstopanju zaradi stroškov. Če bodo postavljeni previsoko, jih proizvajalci brez večletnih naložb, ki jih še niso izvedli, ne bodo mogli izpolniti. Če bodo prenizki, bodo kitajski sestavni deli še naprej večinoma nemoteno vstopali v evropske izdelke. Evropski parlament in Svet morata zdaj določiti meje. Od njunih odločitev bo odvisno, ali bo IAA okrepil evropsko industrijo ali predvsem podražil zeleni prehod za ljudi, ki naj bi od njega imeli korist.