EU 15. junija odpira pogajanja z Ukrajino

Evropska unija bo 15. junija v Luksemburgu uradno odprla pristopna pogajanja z Ukrajino in s tem sprostila pot, ki jo je Madžarska skoraj dve leti blokirala. Slovesnost bo namenjena prikazu enotnosti. V vsaj štirih prestolnicah pa je odziv tišji: vlade v proces, ki na vsakem koraku zahteva soglasje vseh članic, že vgrajujejo izračune stroškov, kmetijske varovalke in postopkovne zavore.

Kaj odpira 15. junij

Medvladna konferenca, na kateri vseh 27 vlad EU nastopa kot ena pogajalska stran nasproti državi kandidatki, bo odprla prvi sklop pogovorov: pravosodno reformo, temeljne pravice in finančni nadzor. Ta sklop je v pristopnih pogajanjih vstopna točka. Odpre se prvi in zapre zadnji (European Commission, New Union Post).

Ukrajina je analitični pregled pravnega reda, torej primerjavo ukrajinske zakonodaje s standardi EU, do septembra 2025 končala v rekordnem času (European Commission). Madžarski veto, ki se je umaknil po dogovoru Kijeva z Budimpešto o pravicah manjšin v Zakarpatju, je postopek zamrznil od leta 2024 (Tagesschau). Predsednik Evropskega sveta António Costa zdaj ocenjuje, da bi se nekatera poglavja lahko odprla in zaprla skoraj hkrati, ker je Ukrajina velik del pravne uskladitve opravila že med čakanjem (Euronews).

Costov optimizem pa trči ob strukturo postopka: vsak naslednji korak zahteva soglasje. Vsak od preostalih petih pogajalskih sklopov, zaprtje vsakega poglavja in vsak pregled spoštovanja načel pravne države potrebuje pritrditev vseh 27 vlad.

Proračun in kmetijstvo

Glavni spor bo denar. Vzporedno se pogaja naslednji sedemletni proračun EU za obdobje 2028–2034, ukrajinski pristop pa bi na novo določil, kako se ta denar deli.

Nemški letni prispevki bi se po oceni nemškega veleposlanika pri EU lahko povečali za 75 do 80 odstotkov, s približno 27,4 mrd. evrov na skoraj 50 mrd. evrov (Brussels Signal). Francoski senat predvideva skok francoskih vplačil s 26 mrd. evrov na 42 mrd. evrov (French Senate). Vzhodne članice se ne bojijo višjih računov, temveč manjših prejemkov: Romunija vodi koalicijo 16 držav, ki želi zaščititi strukturne sklade pred preusmeritvijo k Ukrajini (Curs de Guvernare).

Kmetijstvo spor še zaostruje. Ukrajina bi po površini postala največja kmetijska država v EU. Poljski kmetje so že dosegli začasne prepovedi uvoza ukrajinskega žita in perutnine. Preureditev skupne kmetijske politike, obsežnega sistema evropskih kmetijskih subvencij, bi po italijanskih ocenah Italijo lahko stala okoli 9 mrd. evrov (La Verità).

Odpor pa ni enoten. Francoska organizacija Jeunes Agriculteurs (JA), glavna zveza mladih kmetov in lobi, od katerega so mnogi pričakovali najtršo fronto proti ukrajinskemu pristopu, je 4. junija soglasno sprejela poročilo s proukrajinsko usmeritvijo. Pogoj je jasen: Kijev mora pred odprtjem kmetijskih poglavij v celoti uskladiti proizvodne in okoljske standarde s pravili EU. JA stavi, da stroga uskladitev francoske pridelovalce varuje bolje kot neposredno nasprotovanje. Kmetijske varovalke se po Evropi premikajo od blokade k pogojni integraciji.

Vsaka prestolnica ima svojo zavoro

Francija in Nemčija sta 5. junija na vrhu o zahodnem Balkanu v Tivtu predstavili »postopno integracijo«, po kateri bi kandidatke dobile dostop do trga brez polnih članskih pravic (Euronews). Predsednik Emmanuel Macron je zamisel 7. junija ponovil v Elizejski palači. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani vztraja, da bi morali Črna gora in Albanija napredovati pred Kijevom (Il Tempo). Poljska vlada Donalda Tuska pristop podpira, vendar zahteva dolga prehodna obdobja za kmetijstvo (Wprost). Opozicijska stranka PiS gre dlje in podporo pogojuje s tem, da Ukrajina naslovi zgodovino volinskega pokola (Rzeczpospolita).

Skupaj ta stališča tvorijo razpršen zavorni sistem, ki ga ne nadzira nobena posamezna prestolnica, vendar bo določal hitrost ukrajinskega napredovanja skozi 33 pogajalskih poglavij.

Ukrajina bi s predvojno populacijo več kot 40 milijonov ljudi spremenila tudi razmerja glasovalne teže v Svetu, kjer države članice sprejemajo zakonodajo EU, in razdelitev sedežev v Evropskem parlamentu. Dokument Evropske komisije o institucionalni reformi pred širitvijo, sprva napovedan za konec leta 2025, še ni objavljen (New Union Post). Če bi bila potrebna sprememba pogodb, bi jo moralo ratificirati vseh 27 nacionalnih parlamentov, morda tudi z referendumi v Franciji in na Irskem.

Ukrajina želi pogajanja zapreti do konca leta 2028. Hrvaška, zadnja država, ki je vstopila v EU, je za to potrebovala več kot pet let. Petnajsti junij odgovarja na lažje vprašanje: ali se pogajanja lahko začnejo. Odprto ostaja, kdo bo nosil stroške in kako bo pristop preoblikoval položaj kmetov, davkoplačevalcev in proračunskih prejemnikov v posameznih državah.