EU še ni določila pristojbine za pakete

Evropski parlament je 16. septembra glasoval za zamenjavo celotnega carinskega zakonika Unije, s tem pa predvidel pristojbino za obravnavo blaga, ki je iz tretjih držav neposredno poslano evropskim potrošnikom. V naslovih po Evropi so se takoj pojavili zneski 2, 7 ali celo 10 evrov na paket. Nobeden od teh zneskov ni določen z zakonom. Evropska komisija pristojbine ni določila, njena višina, način izračuna in podrobnosti pobiranja pa bodo predmet sekundarne zakonodaje, ki še ni pripravljena (European Parliament, EUnews).

Parlament je določil, kdo bo odgovoren carinskim organom, ko prispe paket. V običajnem modelu je za to odgovorna spletna tržnica (Temu, Shein ali AliExpress), ne kupec. Platforma bo veljala za »domnevnega uvoznika« ter bo odgovorna za podatke, carinske dajatve in skladnost s predpisi (Brussels Times). Pobiranje se mora začeti najpozneje 1. novembra 2026, vendar šele, ko bo na voljo izvedbeni sistem Evropske komisije.

Dve dajatvi, ne ena

Ta razlika je pomembna, ker se zdaj seštevata dva ločena instrumenta, večina poročanja pa ju združuje. 3-evrska pavšalna carina, ki velja od 1. julija na podlagi Uredbe (EU) 2026/382, je odpravila staro oprostitev, po kateri so pošiljke v vrednosti do 150 evrov lahko vstopile brez carine. Gre za carino, ki se obračuna za vsako kategorijo izdelka v pošiljki, ne za vsak paket. Paket z majicami in ovitkom za telefon je zato lahko obremenjen s 6 evri, ne s 3 evri. Podatki poljskih carinskih organov ponazarjajo razliko: v predhodnem letu so carinsko sprostili več kot 26 milijonov pošiljk, ki so vsebovale približno 130 milijonov kategorij izdelkov, torej povprečno okoli pet kategorij na pošiljko (Prawo.pl).

Pristojbina za obravnavo je nekaj drugega. Njen namen je povrniti dejanske stroške carinskih organov za obdelavo podatkov iz e-trgovine, analizo tveganj in pregledovanje blaga. Predvidena je poleg 3-evrske carine, ne namesto nje (RTL Belgium). Znesek dveh evrov, ki se pojavlja v poročanju, je bil ena od možnosti, obravnavanih med pogajanji. Zneska sedmih in desetih evrov sta bila lobistični zahtevi poljske zbornice za e-trgovino oziroma evropskega združenja tekstilne industrije Euratex (dlaHandlu.pl, Fakt). Nobeden od teh zneskov ni postal del zakona.

Meja se je premaknila, blago pa ne

3-evrska carina je že spremenila logistične tokove. Belgijska carina je julija na letališču Liège zabeležila 53-odstotni medletni upad števila majhnih paketov, število poenostavljenih carinskih deklaracij pa se je zmanjšalo za približno polovico (Boursorama/AFP, The Loadstar). Na Nizozemskem se je število paketov iz držav zunaj EU julija in avgusta zmanjšalo za 46 odstotkov (To Brief). Podoben upad se je pokazal tudi v Sloveniji in Franciji.

Skupna masa tovora na letališču Liège se je v istem obdobju povečala za 4 odstotke. Število standardnih carinskih deklaracij za večje pošiljke se je povečalo za približno tri milijone. Nizozemska carinska uprava je izrecno sporočila, da tuje spletne trgovine prehajajo na uvoz v večjih pošiljkah in skladiščenje v EU (Euronews). Po neuradnih informacijah Shein in Temu okoli Wrocława na Poljskem vzpostavljata logistične zmogljivosti za obdelavo naročil. Paket, odposlan iz poljskega skladišča nemškemu potrošniku, ni več uvoz. Blago je v EU še vedno vstopilo kot del večje pošiljke, pri čemer je bilo prijavljeno, obdavčeno in pod carinskim nadzorom, zadnji del poti pa je domača dostava.

Od tega je odvisno, ali bo nadzor učinkovitejši ali se bo le preselil drugam. Na mejnih carinskih točkah za pakete bo manj prometa. Večji obseg nadzora se bo preselil v skladišča ter k organom za varnost proizvodov in nadzor domačega trga.

Kdo plača, kdo pridobi

Najbolj očitno pridobivajo trgovci v EU. Tekmovali so s prodajnim kanalom, v katerem so se neposredni uvozi v celoti izognili carini. Te prednosti ni več. Carinski organi dobijo konkretnega zavezanca: platformo s podatki in finančnimi zmogljivostmi, namesto da bi morali izslediti milijone posameznih prejemnikov.

Pri potrošnikih je učinek manj enoznačen. Vsaka fiksna dajatev najbolj prizadene poceni nakupe: sedanja 3-evrska carina sama pomeni 60 odstotkov vrednosti izdelka, vrednega 5 evrov, še preden se obračuna DDV. Nobena platforma se javno ni zavezala, da bo stroške prevzela nase, niti ni razkrila, kako jih bo prenesla na kupce (Tagesschau). Velike platforme lahko stroške zagotavljanja skladnosti porazdelijo med ogromno število pošiljk in vlagajo v skladišča v EU. Mali prodajalci iz tretjih držav tega ne zmorejo. Reforma bi lahko izenačila konkurenčne pogoje med evropskimi trgovci in tekmeci iz držav zunaj EU, hkrati pa največje platforme okrepila v primerjavi z manjšimi tekmeci.

Ključni del reforme, ki jo je potrdil Parlament, je veriga odgovornosti: platforma odgovarja carinskim organom, Komisija bo določila pristojbino, dejanski znesek na računu potrošnika pa ostaja nedoločen. Kdor navaja konkreten znesek doplačila, zakonu pripisuje gotovost, ki je v njem ni.