Irska vrzel privablja slamnata podjetja

Bodoči evropski glavni tožilec Andres Ritter je Irsko izpostavil kot šibko točko v evropski obrambi pred finančnimi goljufijami. Ritter, ki bo 1. novembra prevzel Evropsko javno tožilstvo (EJT), je za irske medije dejal, da se na Irskem ustanavlja »veliko slamnatih družb«, ki bi lahko sodelovale pri davčnih goljufijah z DDV in pranju denarja po Evropi (Irish Times, RTÉ). Razlog, ki ga navaja, je institucionalen: Irska ne sodeluje v EJT, organu EU, ki lahko v državah članicah neposredno preiskuje in preganja kazniva dejanja zoper proračun EU.

To je opozorilo, ne pravnomočna sodna ugotovitev. Vendar prihaja od človeka, ki bo vodil pregon prav takšnih kaznivih dejanj v 24 sodelujočih državah, mehanizem, ki ga opisuje, pa ni hipotetičen.

Kako deluje vrzel

EJT deluje po dvotirnem sistemu, vzpostavljenem z Uredbo 2017/1939. Osrednji urad v Luxembourgu usklajuje strategijo, v sodelujočih državah pa evropski delegirani tožilci delujejo znotraj nacionalnih pravnih sistemov. Lahko odredijo preiskave, zamrznejo premoženje in neposredno vodijo zadeve. Če se vrtiljačna goljufija z DDV razteza čez Italijo, Nemčijo, Francijo in Poljsko, jo EJT obravnava kot enotno preiskavo.

Irska to verigo pretrga. Ker se ni vključila v sistem, tožilci EJT ne morejo delovati na irskem ozemlju. Vložiti morajo formalne zaprosila in čakati na odgovor. Ritter je razliko opisal neposredno: znotraj EJT »ne usklajujemo, ampak to počnemo sami« (RTÉ).

Sodelovanje kljub temu obstaja. Irska je med letom 2021 in koncem leta 2025 prejela več kot 50 zaprosil EJT ter sodelovala v vsaj eni preiskavi domnevne goljufije z DDV v vrednosti 48 milijonov evrov, ki je zajela devet držav (Irish Times). Toda pri vrtiljačnih goljufijah je hitrost bistvena. Slamnate družbe se lahko likvidirajo, izkupiček pa prenese drugam, še preden prispe formalni odgovor. Sodelovanje na podlagi zaprosil ni enako neposredni tožilski pristojnosti.

Čezmejne vrtiljačne goljufije

Obseg zadev, ki jih spremlja EJT, pojasnjuje, zakaj je ta vrzel pomembna. Do konca leta 2025 je organ poročal o 3.602 aktivnih preiskavah z ocenjeno škodo 67,27 milijarde evrov, od tega je bilo 45,01 milijarde evrov povezanih z goljufijami pri DDV in carinah (EPPO). Leto prej je šlo za 2.666 zadev in 24,8 milijarde evrov škode (Transparency International EU). Rast odraža širjenje goljufivih mrež in hkrati širši doseg evropskega pregona.

Novejši primeri kažejo vzorec. V Italiji je bila preiskava Metallo usmerjena v domnevno shemo DDV v vrednosti 42,8 milijona evrov, zgrajeno na uvozu luksuznih vozil iz Nemčije, lažnih računih in podjetjih, registriranih na slamnate osebe (EPPO). V Franciji je EJT preiskal 26 družb, osumljenih goljufij z DDV v pariški regiji (Le Figaro). Verige slamnatih družb tečejo čez celino. Irska kot priročna jurisdikcija za registracijo podjetij se v ta vzorec dobro prilega.

Zapiranje vrzeli bo počasno

Irska se približuje članstvu v EJT. Medagencijska delovna skupina je oktobra 2023 priporočila priprave, pravosodni minister Jim O'Callaghan pa je nakazal, da bi Irska lahko prihodnje leto zaprosila za vključitev (Law Society Gazette). Irska pravna tradicija ostreje ločuje preiskovanje od pregona kot večina kontinentalnih sistemov, prilagoditev domačega prava pa zahteva zakonodajni postopek brez objavljenega časovnega načrta. Ozko grlo je pri pravosodnem ministrstvu, ki mora pripraviti predlog zakona, nato sledita odobritev vlade in sprejetje v Oireachtasu, irskem parlamentu.

Skupina držav, ki ostajajo zunaj, se krči. Madžarska je konec maja 2026 uradno sporočila namero, da se pridruži EJT (Daily News Hungary). Danska ima širši pravosodni izvzem, ki je ustavno globlje zasidran; vlada je omenila možnost referenduma, odločitev pa še ni sprejeta (Berlingske). Vstop v EJT zapre eno vrzel, vendar nacionalna sodišča še vedno določajo, koliko moči ima organ v praksi: v Grčiji so sodišča tožilcem EJT dodelila dvoletni mandat namesto zahtevanih petih let in zavrnila pritožbo agencije (Euronews Greece).

Še vedno ni jasno, zakaj se Irska zdi privlačna goljufivim mrežam: zaradi nevključenosti v EJT, enostavnega ustanavljanja podjetij, finančne infrastrukture ali kombinacije vseh treh dejavnikov. Ritterjevo opozorilo je vprašanje postavilo na mizo. Odgovor bo odvisen od tega, ali lahko Dublin zakonodajo premakne tako hitro, kot to zahteva izvršilna vrzel na enotnem trgu.