EU zavrnila zahtevo italijanske premierke Meloni za izvzetje dolga zaradi energetske krize

Giorgia Meloni želi, da bi Evropska unija izdatke za energetsko krizo izvzela iz proračunskih omejitev, podobno kot že obravnava obrambne izdatke. Evropska komisija je zahtevo takoj zavrnila, nemški finančni minister pa je njeno stališče podprl. Spor o eni fiskalni klavzuli je prvi resen preizkus novih evropskih proračunskih pravil, ki jih je EU prenovila šele pred dvema letoma in so že pod političnim pritiskom.

Kaj zahteva Meloni in zakaj je Bruselj rekel ne

Pakt za stabilnost in rast, torej sklop pravil, ki javnofinančni primanjkljaj praviloma omejuje na 3 odstotke BDP, je EU prenovila aprila 2024. Namesto togih številčnih ciljev imajo države zdaj srednjeročne načrte izdatkov, o katerih se pogajajo z Evropsko komisijo. Marca 2025 je EU dodala še posebno izjemo: nacionalno odstopno klavzulo, ki vladam omogoča, da do 1,5 odstotka BDP obrambnih izdatkov za štiri leta izključijo iz izračuna primanjkljaja. Aktiviralo jo je sedemnajst držav. Italija, Francija in Španija je niso.

Meloni trdi, da bi morala enaka logika veljati za energetske izdatke med krizo v Hormuški ožini: če obramba zaradi geopolitične nevarnosti dobi izjemo, naj jo dobi tudi blaženje energetskega šoka. Toda veljavna klavzula zajema samo vojaške izdatke, uvrščene v natančno določeno statistično kategorijo. Energetske subvencije sodijo v druge proračunske postavke. Sprememba bi zahtevala bodisi popravek zakonodaje bodisi aktivacijo širše splošne odstopne klavzule, za katero je treba dokazati recesijo na ravni euroobmočja (Evropski parlament).

Italijanska fiskalna past

Italijanski javni dolg znaša 137,1 odstotka BDP, primanjkljaj za leto 2025 pa je dosegel 3,1 odstotka, torej malo nad triodstotno mejo in nad ciljem same vlade (Eurostat). Napovedi rasti za leto 2026 se gibljejo okoli 0,8 odstotka (Evropska komisija). Mednarodni denarni sklad je Rimu sporočil, da mora do leta 2027 doseči primarni presežek, torej presežek prihodkov nad odhodki brez stroškov obresti, v višini 3 odstotkov BDP; to je skoraj štirikratnik sedanje ravni.

Ta pritisk se zdaj kaže tudi znotraj vlade. Obrambni minister Guido Crosetto je finančnemu ministru Giancarlu Giorgettiju dvakrat pisal in od njega zahteval odobritev 14,9 mrd. evrov posojil iz programa SAFE, evropskega instrumenta za financiranje skupnih obrambnih naročil z obveznicami EU po ugodnejših pogojih. Giorgetti ni odgovoril. Rok se izteče konec maja. Crosetto je 14. maja nezadovoljstvo izrazil javno, kar je nenavaden korak in je razkrilo zastoj v vladi (Il Sole 24 Ore).

Giorgettijev račun je jasen: Italija naj se ne zaveže k 14,9 mrd. evrov dodatnega obrambnega dolga, če ji Bruselj hkrati ne omogoči prožnosti pri energetskih izdatkih. Paketni dogovor ali nič.

Berlin ne popušča

Kancler Friedrich Merz je obstoječo obrambno izjemo označil za ukrep, ki je »že na meji sprejemljivega«. Nemško zvezno računsko sodišče, Bundesrechnungshof, opozarja, da obrambna izjema lahko postane »standardno pravilo za kopičenje dolga«, saj naj bi več kot 96 odstotkov načrtovanega zveznega zadolževanja za leto 2029 padlo pod izvzetje.

Nemčija bo leta 2026 za lastno energetsko pomoč porabila približno 10 mrd. evrov: za znižanje davkov na gorivo, subvencije omrežnin in nižje davke na elektriko za proizvajalce (Bundesregierung). Toda Berlin te ukrepe financira znotraj obstoječih proračunskih omejitev, ne z zahtevo po evropskih izjemah. Finančni minister Lars Klingbeil je nakazal, da bi bilo treba od leta 2030 celo obrambna izvzetja omejiti na 1 odstotek BDP. Neodvisni ekonomisti, ki svetujejo nemški vladi, so Klingbeila neposredno opozorili, da že sedanja 5,75-odstotna rast nemških izdatkov presega 4,5 odstotka, kolikor dovoljuje EU.

Nasprotovanju se je pridružila tudi Nizozemska. »Odgovor na šoke ne more biti več dolga,« je sporočil Haag.

EU je fiskalna pravila prenovila šele pred dvema letoma. Obrambna izjema je bila prvi odmik. Če enako obravnavo dobijo še energetski izdatki, se takoj odpre naslednje vprašanje: stroški prilagajanja podnebnim spremembam, migracijski izdatki, industrijske subvencije. Vsaka nova izjema oslabi omejitve porabe, ki naj bi jih reforma iz leta 2024 okrepila. Kot je dejal eden od poslancev CDU: »Kdor ves čas razglaša gospodarsko izredno stanje, pravila, kot je dolžniška zavora, trajno razveljavi.«

Meloni se mora odločiti do konca meseca. Lahko sprejme obrambna posojila SAFE in fiskalni strošek vključi v italijanske javne finance ali pa stavi, da bosta Bruselj in Berlin popustila prva.