EU omejuje fiskalni prostor za Grčijo in Italijo

Grčija in Italija sta EU zaprosili za dovoljenje, da bi za blaženje zimskih računov za energijo porabili več, kot jima dopuščajo dogovorjene proračunske omejitve. Po srečanju finančnih ministrov držav evrskega območja 8. oktobra se je Evropska komisija njuni zahtevi uprla (Reuters). Podprla je ožjo možnost: dodatni prostor za naložbe, ki zmanjšujejo prihodnji uvoz fosilnih goriv. Pomoč pri sedanjih računih mora ostati znotraj že dogovorjene zgornje meje odhodkov posamezne države.

Dve pismi, en argument

Predsednika vlad Kiriakos Micotakis in Giorgia Meloni sta pisala predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Micotakis meni, da bi morala Grčija del dodatnih prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV), ki se obračuna pri večini nakupov, nameniti začasni, ciljno usmerjeni pomoči, če višje cene energije prinesejo več prilivov, kot jih je predvidela v proračunu. Tako ne bi presegla zgornje meje odhodkov (grški premier). Kot skupino v težavah je navedel ribiče, ni pa objavil ne ocene stroškov ne meril za upravičenost do pomoči.

Italijanski finančni minister Giancarlo Giorgetti je predstavil podoben argument. Po njegovih besedah so bili rimski cilji glede odhodkov dogovorjeni ob predpostavki, da bo inflacija 1,8-odstotna, septembrski podatek pa je znašal 4,1 odstotka. Želi, da EU to razliko upošteva pri presoji izpolnjevanja pravil (Reuters). Rim je že prej preučeval možnost, da bi dodatne davčne prihodke namenil blaženju stroškov goriva (To Brief).

Politični pritisk je razumljiv: cene energije v evrskem območju so bile septembra za 18,8 odstotka višje kot leto prej (Eurostat). Ta podatek pojasnjuje, zakaj ministri želijo ukrepati, ne pove pa, koliko dodatnega DDV je zbrala Grčija ali koliko manevrskega prostora ima Italija. Nobena vlada teh številk ni objavila.

Komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je odgovoril, da EU ne more nenehno uvajati novih oblik fiskalne prožnosti, vendar je dodal, da bo Evropska komisija obe prošnji podrobneje preučila (ANSA).

Zakaj višji davčni prihodki ne zvišajo zgornje meje

Proračunsko pravilo EU omejuje rast »neto odhodkov«, torej javne porabe brez obresti na dolg. Odhodki se morajo gibati po večletni poti, ki jo posamezna država dogovori s Svetom EU v sestavi ministrov držav članic za finance.

Zgornja meja omejuje odhodke, zato prihodki v izračun ne vstopajo. Če dražja energija poveča prihodke od DDV, dogovorjena meja ostane nespremenjena. Pravilo preprečuje, da bi enoletni izredni prihodki sprožili porabo, ki bi se nadaljevala tudi po njihovem upadu. Giorgettijev ugovor kaže drugo plat istega mehanizma: kadar cene rastejo hitreje od pričakovanj, je mogoče z vnaprej določeno ravnjo odhodkov kupiti manj.

Vlade lahko še vedno financirajo pomoč pri energiji, vendar morajo zanjo najti prostor znotraj dogovorjene proračunske poti (pojasnilo služb Evropske komisije). Grčija in Italija imata tako dve možnosti. Če pomoč ostane znotraj zgornje meje, morata zmanjšati ali odložiti drugo proračunsko porabo. Za pomoč nad to mejo potrebujeta odobritev EU; dodatno porabo bi verjetno financirali z zadolževanjem, ki bi ga morali odplačati prihodnji davkoplačevalci.

Izjema, ki jo podpira Bruselj

Možnost, ki jo podpira Bruselj, temelji na nacionalni odstopni klavzuli: obstoječem pravilu, ki državi začasno omogoča prekoračitev dogovorjene poti odhodkov. Avgusta je Evropska komisija njeno uporabo razširila z obrambnih izdatkov tudi na projekte, ki trajno zmanjšujejo odvisnost od uvoza fosilnih goriv (smernice Evropske komisije). V Grčiji bi bili do izjeme upravičeni tudi izdatki za toplotne črpalke (priporočilo Evropske komisije za Grčijo).

Dodatni prostor je omejen: na leto lahko znaša največ 0,3 odstotka BDP, v celotnem obdobju 2026–2028 pa skupaj največ 0,6 odstotka (smernice Evropske komisije).

Od subvencije za toplotno črpalko imajo najprej korist gospodinjstva in podjetja, ki lahko naročijo njeno vgradnjo, ter monterji, ki dela opravijo. Najemnik, ki se to zimo spopada z visokim računom, bo od nje kratkoročno imel malo koristi.

Postopki odobritve še niso končani. Grški predlog je na dnevnem redu današnjega zasedanja ECOFIN, na katerem bodo finančni ministri sprejeli formalno odločitev (dnevni red ECOFIN). Evropska komisija je priporočilo za Italijo izdala 8. oktobra (priporočilo Evropske komisije za Italijo), zato Rim še čaka na odločitev Sveta EU.

Voditelji EU bodo o pomoči pri energentih razpravljali na vrhu 15. in 16. oktobra (Costovo vabilo). Datuma, ko naj bi Evropska komisija in Svet EU odločila o širših zahtevah, še niso določili. Za zdaj je Komisija podprla dodatni proračunski prostor za upravičene naložbe v energetiko, ki še potrebujejo formalno odobritev. Grčija in Italija si nista zagotovili dodatnega prostora za takojšnjo pomoč pri računih, zato bosta morali morebitno pomoč to zimo financirati iz že načrtovanih odhodkov.