EU tvega 90 milijard evrov

EU ni vzela 3,2 milijarde evrov z zamrznjenih ruskih računov in jih nakazala Kijevu. Evropska komisija je 25. junija izplačala prvi obrok 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini (European Commission/EEAS). Denar je pridobila z zadolževanjem na obvezniških trgih. Zamrznjene ruske rezerve imajo pri tem podporno vlogo, finančno tveganje pa se v resnici prenaša na države članice EU. Odprto ostaja vprašanje, kdo bo pokril izgubo, če Rusija Ukrajini nikoli ne plača odškodnine.

Kako posojilo dejansko deluje

EU z izdajo obveznic zbere denar pri vlagateljih, nato pa izkupiček posodi Ukrajini. Pogoji so neobičajni. Ukrajina glavnico odplača le, če Rusija nekoč plača vojne reparacije ali drugo obliko nadomestila. Pravniki temu pravijo posojilo z omejeno regresno pravico. V navadnem jeziku: če Rusija ne plača, izgubo nosi posojilodajalec (White & Case).

Prejšnji, neposrednejši načrt, po katerem bi EU ruske rezerve preprosto predala Ukrajini, se je ustavil zaradi pravnih pomislekov in političnega odpora v Uniji (Euronews). Kompromis je nastal kot tridelni obvod. Najprej je EU zamrznila rezerve ruske centralne banke, približno 210 milijard evrov, večinoma v denarju in vrednostnih papirjih pri evropskih finančnih institucijah. Rusija jih ne more premakniti ali uporabiti, vendar ostaja njihova pravna lastnica. Nato se obresti in naložbeni donosi, ki nastajajo na zamrznjenih rezervah, ločijo od glavnice in usmerijo v podporo Ukrajini, kot zahtevajo predpisi EU (European Commission/EEAS, Ashurst). Tretji korak je uporaba teh prihodkov za delno kritje obresti, ki jih EU plačuje za obveznice, izdane za posojilo. Komisija pravi, da je Ukrajina iz tega vira že prejela 3,8 milijarde evrov (European Commission/EEAS).

Ti prihodki pa ne pokrijejo celotnega računa. Države članice EU naj bi za obresti na skupni dolg plačevale približno 3 milijarde evrov na leto (Euronews). Mehanizem ima še eno šibkost: ko obrestne mere padajo, se zmanjšujejo tudi prihodki iz zamrznjenih rezerv. Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za euroobmočje, jih znižuje, zato bodo rezerve verjetno sčasoma ustvarjale manj prihodkov, čeprav ni jasno, kako hitro se ta učinek prenese v sistem.

Belgija je na točki največjega tveganja

Večina zamrznjenih ruskih rezerv je pri Euroclearju, belgijski družbi, ki poravnava čezmejne finančne transakcije. Ko obveznice ali delnice prehajajo med vlagatelji v različnih državah, je Euroclear posrednik v ozadju. Zaradi te koncentracije je Belgija izpostavljena bolj kot druge članice.

Belgijski premier Bart De Wever je opozoril, da bi dokončna zaplemba rezerv, torej zaseg glavnice in ne le uporaba prihodkov, pomenila razlastitev brez sodobnega precedensa ter lahko omajala zaupanje v Euroclear in mednarodni položaj evra (Ground News). Belgija zato zahteva, da si vse države članice delijo pravno tveganje, preden bi EU naredila naslednji korak.

To tveganje se že uresničuje. Ruska centralna banka je pri Splošnem sodišču EU v Luxembourgu izpodbijala zamrznitev za nedoločen čas in trdi, da ta krši lastninsko pravico ter državno imuniteto (Ashurst). Če sodišče zoži pravno podlago za zamrznitev, se lahko razlika med »uporabo prihodkov« in »posegom v glavnico« hitro zabriše. Prve posledice bi občutila Belgija.

Kdo pridobi, kdo nosi račun

Neposredni dobitnik je Ukrajina. Premierka Svyrydenko je potrdila, da je 3,2 milijarde evrov že v državnem proračunu in da financira plače v javnem sektorju ter pokojnine (Ukrainska Pravda). Letos se pričakujeta še dva obroka: 3,7 milijarde evrov septembra in 1,45 milijarde evrov pred decembrom (PubAffairs).

Če se mehanizem zalomi, račun nosijo evropski davkoplačevalci. Odplačilo je odvisno od ruskih reparacij, ki jih morda nikoli ne bo. Prihodki iz zamrznjenega premoženja so vezani na obrestne mere, ki padajo. Pravna podlaga pa je odvisna od sodne odločitve, ki je še ni. Ključno vprašanje je zato, ali je Evropa zgradila most do prihodnjih ruskih reparacij ali pa posojilo, ki ga bodo postopoma prevzeli evropski proračuni.