EU z 200 milijoni vstopa na Grenlandijo

Ursula von der Leyen je konec tedna na Grenlandijo prišla s paketom, ki naj bi bil vreden 200 mio. evrov za leti 2026 in 2027. Denar je namenjen satelitskim povezavam, podmorskim kablom, podatkovnim centrom, obnovljivim virom energije in kritičnim surovinam (EU Perspectives, Le Figaro). Obisk je sledil mesecem javnih izjav Donalda Trumpa o otoku, predsednica Evropske komisije pa ga je opisala kot družinsko solidarnost (Brussels Times). A preden ta razlaga zdrži, je treba razstaviti samo finančno konstrukcijo.

Trije svežnji denarja, eden še samo na papirju

Paket v višini 200 mio. evrov pomeni novo porabo za dve leti. Prihaja poleg 225 mio. evrov, ki jih Grenlandija že prejema iz sedanjega proračuna EU prek instrumenta za čezmorske države in ozemlja, povezana z državami članicami, vendar zunaj Unije (EU-OCT Partnership).

Za tema zneskoma stoji še tretji, večji. Komisija je za Grenlandijo v naslednjem večletnem finančnem okviru, torej dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028-2034, predlagala 530 mio. evrov (European Parliament Legislative Train, EUR-Lex COM(2025)599). Ta predlog potrebuje soglasno podporo vseh 27 vlad držav članic. Če seštejemo vse tri številke, se približamo milijardi evrov. Toda samo prvi znesek je nov, drugi je bil že prevzet kot obveznost, tretji pa še ni dogovorjena poraba.

EU s tem denarjem ne kupuje rudnin. Kupuje pogoje, v katerih bi lahko pozneje prišli rudnine, dostop do infrastrukture in politično zaupanje. Komisar Jozef Síkela je na Arktičnem forumu to povedal dovolj neposredno: Evropa želi »okrepiti zmožnost arktičnih skupnosti, da same odločajo o sebi, in te odločitve podpreti z naložbami« (IEU Monitoring).

Zakaj so rudnine še leta oddaljene

Grenlandija ima 25 od 34 kritičnih surovin, ki jih EU obravnava kot strateško pomembne, med njimi redke zemlje, grafit in molibden (European Sustainable Energy Week). Na papirju je potencial velik. Wood Mackenzie opozarja, da je operativna resničnost drugačna: na otoku ne deluje noben rudnik redkih zemelj, polarne razmere, manjkajoča infrastruktura in regulativne omejitve pa pomenijo večletne zamude, preden bi se to lahko spremenilo (Wood Mackenzie). Trenutno tam delujeta le dva rudarska projekta, ki proizvajata anortozit in zlato (CSIS).

Grenlandski zunanji minister Múte Bourup Egede je evropskim poslancem povedal, da približno 60 odstotkov grenlandskega podzemlja še ni kartiranega, 56.000 prebivalcev ozemlja pa živi v naseljih brez cestnih povezav. Njegovo sporočilo Bruslju je bilo neposredno: evropske naložbe morajo spremljati evropska podjetja, pripravljena kupovati grenlandsko proizvodnjo. »Če evropskih podjetij ni, obstajajo drugi zainteresirani« (Demócrata).

Nahajališče redkih zemelj Kvanefjeld kaže omejitev z grenlandske strani: projekt blokira tamkajšnja zakonodaja o uranu, kar pomeni, da svetovno povpraševanje ne izrine lokalnega okoljskega prava (Wood Mackenzie). Tudi evropska rudarska verodostojnost ima svoj preizkus. Na Švedskem načrtovani rudnik redkih zemelj družbe LKAB pri Kiruni ogroža zadnji selitveni koridor severnih jelenov ene od samskih skupnosti, zaradi česar so sledile ponavljajoče se kritike Združenih narodov (SVT).

Oporišče, ne dostop

Finančni obisk je sovpadel z vojaškim signalom. Finske sile so se pridružile vaji Arctic Endurance 26, ki jo vodi Danska in je namenjena urjenju obrambe Grenlandije, skupaj z vojaki iz Francije, Nemčije, Švedske, Norveške, Nizozemske, Islandije in Belgije (Yle). Vaja je letos že razdražila Washington, finski obrambni minister pa jo je označil za običajno zavezniško dejavnost (Iltalehti). Obisk in vaja skupaj kažeta, da evropske vlade poskušajo zmanjšati možnost, da bi Grenlandijo obravnavali kot ameriški pogajalski vložek.

Grenlandija ni članica EU. Evropsko skupnost je zapustila leta 1985 po referendumu o ribiški politiki. Grenlandci imajo dansko državljanstvo in so zato državljani EU, Danska pa znotraj danskega kraljestva ostaja odgovorna za obrambo Grenlandije (European Parliament Think Tank, Verfassungsblog).

Bruselj lahko financira, zmanjšuje tveganja za vlagatelje in predlaga projekte. Ne more pa ukazovati glede grenlandskih virov. Do obiska von der Leyenove ni bilo javno objavljene razčlenitve po proračunskih postavkah, časovnice izplačil ali pravil javnega naročanja za napovedanih 200 mio. evrov (European Commission Representation in Denmark). Deklaracija je podpisana. Dokler vlada premierja Jensa-Frederika Nielsena ne sprejme projektov, dovoljenj in kupcev pod grenlandskimi pogoji, si je Bruselj kupil sedež za mizo, ne dostopa do otoških virov.