Oznake za umetno inteligenco z izjemami

»Nova pravila EU zahtevajo označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco.« Ta stavek se je prejšnji konec tedna pojavil v številnih evropskih medijih, vendar drži le deloma. Pravila o preglednosti iz Akta EU o umetni inteligenci so začela veljati 2. avgusta (Akt EU o umetni inteligenci), a ne pomenijo, da bo moralo imeti opozorilo vsako elektronsko sporočilo, popravljeno s črkovalnikom, ali vsaka fotografija, ki jo je nekdo nekoliko izboljšal z orodjem umetne inteligence. Obveznosti so odvisne od tega, kdo sistem uporablja in kakšna vsebina pride do javnosti.

Vzemimo tri primere. Podjetje postavi klepetalnega robota za pogovor s strankami. Uredništvo si z orodjem umetne inteligence pomaga pri pripravi članka o volitvah. Politična kampanja objavi sintetični videoposnetek konkurenčnega kandidata. Vsak primer sproži drugačna pravila, namenjena drugim akterjem, in le nekatera od teh pravil pripeljejo do oznake, ki jo vidi javnost.

Razvijalci označujejo infrastrukturo, uporabniki končni izdelek

Akt loči med dvema vlogama: ponudnikom, torej tistim, ki razvije sistem umetne inteligence ali ga da na trg EU, in uvajalcem, organizacijo ali strokovnjakom, ki sistem uporablja (Akt EU o umetni inteligenci). Ista organizacija je lahko oboje. Banka, ki sama razvije klepetalnega robota za stranke, je hkrati ponudnik in uvajalec, zato zanjo veljata oba sklopa obveznosti.

Primerjava z varnostjo hrane je uporabna: proizvajalec navede hranilne vrednosti, restavracija pa na jedilniku označi alergene. Obe obveznosti obstajata hkrati in ena ne nadomesti druge (Stibbe).

Ponudniki imajo obveznosti že pri zasnovi sistema. Klepetalni robot ali glasovni pomočnik mora uporabniku na začetku pogovora povedati, da ima opravka z umetno inteligenco (Akt EU o umetni inteligenci). Sistemi, ki ustvarjajo sintetične slike, zvok ali video, imajo drugačno dolžnost: v datoteko morajo vgraditi skrito oznako, bolj podobno črtni kodi kot opozorilni nalepki, da lahko regulatorji in orodja za zaznavanje prepoznajo vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco (smernice Komisije).

Uvajalci pa morajo poskrbeti za razkritja, ki jih občinstvo dejansko vidi. Kampanja, ki objavi globoki ponaredek, mora gledalcem povedati, da je posnetek sintetičen. Ločeno mora uredništvo ali agencija, ki objavi besedilo umetne inteligence o volitvah, javnem zdravju ali javni porabi, to razkriti (Stibbe). Oba sklopa pravil tečeta vzporedno: izpolnitev enega ne pomeni, da je izpolnjen tudi drugi.

Če ChatGPT uporabljate za ideje za večerjo, ta pravila za vas niso pomembna. Spreminjajo pa delovne postopke uredništev, kampanj, podjetij in javnih organov, kadar občinstvu objavljajo vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco.

Slovnični pregledovalnik ostaja zunaj

Vsakdanja orodja umetne inteligence imajo jasno izjemo. Slovnični pregledovalnik, črkovalnik ali prevajalsko orodje ne sproži obveznosti označevanja, dokler bistveno ne spremeni pomena napisanega besedila (pogosta vprašanja Komisije). Osebna, nepoklicna uporaba umetne inteligence je iz pravil v celoti izvzeta (Akt EU o umetni inteligenci).

Za medije je pomembna uredniška izjema. Besedilo, ustvarjeno z umetno inteligenco, o javnih zadevah je lahko objavljeno brez vidne oznake, če ga je človek resnično uredniško pregledal in če imenovana oseba ali organizacija prevzame uredniško odgovornost (pogosta vprašanja Komisije, Canal CEO). Italijanski in španski pravni komentarji poudarjajo, da mora biti ta odgovornost dokumentirana in dejanska, ne le formalna odobritev (Corriere della Sera). Globoki ponaredki v umetniških ali satiričnih delih še vedno zahtevajo razkritje, vendar v obliki, ki ne uniči gledalske izkušnje.

Pravila že veljajo, z enim prehodnim obdobjem

Od 2. avgusta se morajo klepetalni roboti predstaviti kot umetna inteligenca, globoki ponaredki zahtevajo razkritje, besedila umetne inteligence o temah javnega interesa pa oznako, razen če zanje odgovornost prevzame pravi urednik. Edino prehodno obdobje traja do 2. decembra 2026 in se nanaša samo na eno obveznost: skrito označevanje datotek pri generativnih sistemih umetne inteligence, ki so bili na trgu že pred tem datumom (Cooley, FAZ). Novi sistemi morajo pravila spoštovati takoj.

Izvrševanje je v rokah nacionalnih organov. Nemška Zvezna agencija za omrežja že sprejema pritožbe prek brezplačnega spletnega obrazca (Bundesnetzagentur). Irska je vzpostavila nacionalni urad za umetno inteligenco kot koordinacijsko središče (RTÉ). Španska AESIA že deluje (AESIA). Globe za kršitve preglednostnih obveznosti lahko dosežejo do 15 milijonov evrov ali 3 odstotke svetovnega letnega prometa, kar je manj od zgornje meje 35 milijonov evrov oziroma 7 odstotkov, predvidene za najhujše prepovedi iz akta (povzetek Komisije, Handelsblatt).

Zdaj bo pomembno troje: ali bodo regulatorji ukrepali ob prvih pritožbah, ali bodo skrite oznake v datotekah preživele običajni spletni obtok stiskanja, zaslonskih posnetkov in ponovnih objav ter ali bodo razkritja občinstvu res kaj povedala ali jih bodo uporabniki preprosto preskočili.