Prepoved za mlajše od 13 še ni zakon

Evropska komisija je 17. septembra predlagala EU KIDS Act, uredbo, ki bi za družbena omrežja, spletne igre, spremljevalnike z umetno inteligenco in storitve za izmenjavo videoposnetkov določila različna pravila dostopa glede na starost. Več medijev je to opisalo kot prepoved EU, ki že velja. To ne drži. Predlog (COM(2026) 681) mora še skozi Evropski parlament in Svet, v katerem se pogajajo nacionalni ministri in lahko besedilo preoblikujejo, preden lahko postane pravo (napoved Komisije). V središču pogajanj sta dve vprašanji: ali smejo države uvesti strožje omejitve od tistih, ki jih predlaga Bruselj, in kako lahko platforme preverijo otrokovo starost, ne da bi s tem ustvarile nov problem za zasebnost.

Kaj bi prinesel predlog

EU KIDS Act določa štiri starostne skupine. Mlajši od 13 let ne bi imeli dostopa. Pri starosti 13 in 14 let bi lahko starš odprl omejeni račun z enourno dnevno omejitvijo, dovoljenimi stiki in privzeto izključeno kamero. Od 15. leta bi najstniki lahko sami upravljali svoje račune. Obvezne varnostne nastavitve, na primer privzeto zasebni profili in omejitve neskončnega drsenja, bi veljale za vse, mlajše od 18 let (paket Komisije).

Pravne obveznosti bi nosile platforme, ne družine. Ponudniki bi morali vzpostaviti starostne zapore, uveljaviti privzete nastavitve in poročila o skladnosti predložiti neodvisnim revizorjem, na podlagi njihovih ugotovitev pa bi nato ukrepali nacionalni regulatorji (DG CONNECT). Področje uporabe je širše od družbenih omrežij: zajema spletne igre z relevantnimi tveganji, klepetalne robote z umetno inteligenco in trgovine z aplikacijami (COM(2026) 681, BiometricUpdate).

Obstoječi akt o digitalnih storitvah (DSA) že prepoveduje, da bi platforme s profiliranjem usmerjale oglase na uporabnike, za katere vedo, da so mladoletni, vendar ne določa najnižje starosti za dostop (DSA). EU KIDS Act bi to splošno obveznost glede varnosti otrok pretvoril v konkretna pravila: jasne starostne meje, privzete nastavitve izdelkov in dokaze, ki bi jih morale platforme predložiti regulatorjem.

Nacionalni ministri se ne strinjajo glede starostnih pragov

Danska, Španija in Francija podpirajo ukrepanje na ravni EU, vendar želijo različne pragove. Danska ministrica za digitalizacijo Christina Egelund želi enotno prepoved za mlajše od 15 let, brez možnosti, da bi starši to za mlajše najstnike obšli (DR). Španski predlog organskega zakona, ki še čaka na sprejetje, bi prag postavil pri 16 letih (La Moncloa). Francoski poskus uvedbe nacionalnih pravil je leta 2026 propadel, ko je Conseil constitutionnel (francosko ustavno sodišče) razveljavilo zakon o starostni omejitvi za družbena omrežja, ker je nesorazmerno omejeval svobodo izražanja in ni ustrezno opredelil varovalk za zasebnost (Conseil constitutionnel).

To so začetna nacionalna stališča, ne izoblikovani bloki v Svetu. Zakonodajni vzvod bodo postala šele, če bodo ministri med pogajanji oblikovali koalicije. Nestrinjanje pa razkriva globljo nejasnost v besedilu Komisije. Bruselj predlog opisuje kot uvedbo »enotne starostne meje v vsej Evropski uniji«, hkrati pa 15 let označuje za vseevropsko »najnižjo starost« (Artículo14, Berlingske). Ti formulaciji kažeta v različni smeri. Če uredba državam ne pušča možnosti za višjo starostno mejo, sta danski prag 15 let in španski prag 16 let pravno nezdružljiva. Če določa le najnižji prag, bi države lahko šle višje. Javna sporočila Komisije niso pojasnila, katero možnost ima v mislih.

Preverjanje starosti ostaja šibka točka predloga

Vsako pravilo o starosti je odvisno od tega, ali je mogoče zanesljivo ugotoviti, koliko je uporabnik star. Komisija je objavila orodje za preverjanje, s katerim naj bi bilo mogoče potrditi, da je uporabnik starejši od določene starostne meje, ne da bi razkril svojo identiteto (rešitev Komisije za preverjanje starosti). Nemško združenje digitalne industrije Bitkom je opozorilo, da nacionalna elektronska identiteta pred 16. letom praviloma ni na voljo, zato bi bil sistem, ki bi se opiral samo na evropsko denarnico za digitalno identiteto, za otroke, ki naj bi jih zajemal, nepraktičen (Bitkom). Francoski organ za varstvo podatkov CNIL meni, da je samoprijava neuporabna, nalaganje dokumentov tvegano, ocenjevanje starosti na podlagi obraza pa nezanesljivo (CNIL). Preizkus tehnologij za ugotavljanje starosti, ki ga je izvedla avstralska vlada, ni pokazal metode, ki bi delovala zanesljivo v vseh primerih (avstralski preizkus).

Francoska odločitev ustavnega sodišča temu vprašanju daje večjo težo. Conseil constitutionnel je nacionalni zakon presojal glede na temeljne pravice in ugotovil, da jim ne ustreza. Uredbo EU bi čakala primerljiva presoja na podlagi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki varuje svobodo izražanja (11. člen), zasebnost (7. člen) in osebne podatke (8. člen) (Listina EU). Morebitno izpodbijanje bi obravnavalo Sodišče Evropske unije v Luxembourgu, ki uporablja podoben preizkus sorazmernosti.

Komisija je starostne meje začrtala. Evropski parlament in nacionalni ministri morajo zdaj odločiti, ali bodo te meje po vsej EU enotne in kako jih bodo platforme lahko uveljavljale, ne da bi za njihovo izvajanje zbirale več osebnih podatkov, kot naj bi jih varovala sama ureditev.