EU daje prednost satelitom, ZDA grozijo

EU želi evropskim podjetjem zagotoviti boljše izhodišče pri dostopu do radijskih frekvenc, ki satelitom omogočajo neposredno povezavo z običajnimi mobilnimi telefoni. Washington opozarja na povračilne ukrepe. Ameriški veleposlanik pri EU Andrew Puzder je dejal, da bi bili ti ukrepi proti evropskim podjetjem lahko zelo hudi, če bi Bruselj omejil dostop ameriškim satelitskim ponudnikom (Financial Times). SpaceX še nima zagotovljenega dostopa do prihodnjih dovoljenj, prednostna obravnava evropskih ponudnikov, ki jo Puzder kritizira, pa se lahko do sprejetja uredbe še spremeni.

Grožnja ostaja nedoločna: Puzder ni navedel carine, podjetja ali roka. Priznava, da lahko EU zaščiti občutljive vladne komunikacije, nasprotuje pa pravilom za komercialno rabo, ki naj bi po njegovih besedah oslabila ameriške tekmece. Komisija naj bi odgovorila, da želi načrt pritegniti več ponudnikov in dopušča sodelovanje podjetij zunaj EU (investingLive). ZDA še niso uvedle nobenega trgovinskega ukrepa.

Komu želi Bruselj podeliti frekvence

Predlog uredbe določa, kdo bo lahko po izteku sedanjih dovoljenj maja 2027 pošiljal mobilni signal iz vesolja neposredno na običajne telefone (European Parliament Research Service). Satelit, ki uporablja te frekvence, deluje kot zelo oddaljena bazna postaja: doseže lahko telefon tam, kjer odpovejo prizemna omrežja. Starlinkov internet prek satelitskega krožnika je ločena storitev.

Predlog Evropske komisije določa tudi cilje glede pokritosti. Vsak izbrani komercialni ponudnik bi moral v petih letih od začetka storitve zagotoviti pokritost 95 odstotkov prebivalstva in 90 odstotkov ozemlja v vsaki državi članici (predlog Komisije). Zahteve bi veljale za vse izbrane ponudnike, evropske in tuje.

Frekvenčni pas bi razdelili na šest blokov. Dva bi bila namenjena varnemu vladnemu sistemu, povezanemu z IRIS², načrtovano satelitsko konstelacijo EU (EPRS). Za komercialno rabo bi ostali štirje bloki. Predlog daje prednost novim ponudnikom pod nadzorom EU pri dveh blokih, druga dva pa odpira tujim podjetjem, ki izpolnijo varnostne in podatkovne pogoje (predlog Komisije, EPRS). Neevropski operater bi lahko kandidiral, vendar bi bil pri polovici komercialnih frekvenc v slabšem položaju.

Zakaj si SpaceX želi dostopa

Sedanja dovoljenja pripadajo podjetjema Viasat in EchoStar, ki ju je EU izbrala leta 2009 (EPRS). Septembra 2025 se je EchoStar dogovoril o prodaji sredstev, povezanih z radijskim spektrom, podjetju SpaceX. V seznamu transakcije je izrecno navedeno vseevropsko dovoljenje za pas 2 GHz (vloga pri SEC). Prodajna pogodba sama po sebi ne prenese dovoljenja EU, v dokumentih pa ni podatka, da bi prenos že odobrili. Tudi če bi ga, nakup dovoljenja tik pred iztekom ne bi odločil o tem, kdo bo dobil prihodnje pravice.

SpaceX nasprotuje predlagani ureditvi. V pripombah, o katerih so poročali julija, je opozoril, da bi omejitev tujih ponudnikov na odprta bloka lahko poslabšala kakovost storitve. Opozoril je tudi na možnost motenj ob mejah, denimo med Poljsko in Ukrajino (Le Monde). To so trditve podjetja, ki jih ni nihče neodvisno preveril.

Prednost za evropska podjetja ima možne interesente. Telefónica, Orange, Vodafone in Deutsche Telekom so opravili začetne pogovore o skupni ponudbi (Politico). Lastna satelitska konstelacija EU bo zaživela pozneje: prve satelite IRIS² načrtujejo za leto 2029 (ESA). Prednost za podjetja pod nadzorom EU bo imela učinek le, če bo vsaj eno od njih lahko vzpostavilo delujočo storitev.

Kdo odloča in kaj bi spremenilo besedilo vlad

Uredbo morata potrditi Evropski parlament in države članice, ki se o zakonih pogajajo v Svetu EU. Odbor Evropskega parlamenta za industrijo, v katerem avstrijska poslanka Angelika Winzig vodi obravnavo predloga, do 18. oktobra še ni glasoval (dokument o postopku v Parlamentu). Po sprejetju uredbe bo morala Evropska komisija izvesti izbirni postopek in določiti ponudnike.

Stališče vlad je jasnejše. Irska, ki vodi pogajanja v Svetu, je 24. septembra predložila kompromisni predlog, ki zožuje predlog za dveletno podaljšanje dovoljenj sedanjih imetnikov (kompromisni predlog Sveta). Pomembnejša sprememba zadeva prednostno obravnavo evropskih podjetij: kompromis jo iz zavezujočih členov prenaša v uvodne izjave, pojasnjevalni del uredbe, ki usmerja njeno razlago. Besedilo vlad bi tako izrazilo prednost podjetjem pod nadzorom EU, vendar jima ne bi vnaprej rezerviralo dveh blokov.

Puzder grozi zaradi ureditve, o kateri zakonodajalci še odločajo. Razpravljajo o prednosti za evropska podjetja, vendar bi ta po sedanjem besedilu Sveta Evropsko komisijo le usmerjala, ne pa zavezovala. Nobeno evropsko podjetje ne bi imelo zagotovljene dodelitve frekvenc, SpaceX pa bi lahko kandidiral za vse štiri komercialne bloke. Evropski parlament in države članice bodo odločili, ali bo prednost postala zavezujoča pri razdelitvi frekvenc.