EU pred potrditvijo madžarskega načrta

Madžarski finančni minister András Kármán je domačim medijem dejal, da bo v petek padla »zadnja pravna ovira« za evropska sredstva (24.hu). Govoril je o konkretnem postopkovnem koraku: Svet ECOFIN, v katerem se sestajajo finančni ministri držav članic EU, naj bi potrdil spremenjeni madžarski načrt za okrevanje in odpornost. S tem bi Budimpešta dobila dostop do približno 10 milijard evrov sredstev iz evropskega sklada za okrevanje po pandemiji (Euronews). Izraz »zadnja ovira« je za to glasovanje lahko pravilen. Za vprašanje, kdaj bo denar dejansko izplačan, pa je zavajajoč.

Potrditev je drugi korak od petih

Mehanizem za okrevanje in odpornost, evropski sklad po pandemiji, ki izplačila veže na reforme, deluje po zaporedju korakov. Evropska komisija najprej pregleda nacionalni načrt. Svet EU ga nato potrdi. Denar pa začne pritekati šele, ko vlada izpolni določene mejnike, vloži zahtevke za plačilo in Komisija za vsak obrok posebej preveri, ali so pogoji izpolnjeni (Commission RRF, Council). Petek zato pokriva drugi korak. Tretji, četrti in peti ostajajo odprti.

Madžarski preostali pogoji so nenavadno zahtevni. Načrt vsebuje tako imenovane »super mejnike«, ki niso običajni projektni kontrolni seznami, temveč zahteve glede upravljanja države: protikorupcijske varovalke, pravila javnega naročanja in revizijske nadzore, namenjene preprečevanju tega, da bi evropski denar končal v politično povezanih omrežjih (Euronews).

Budimpešta je medtem vzpostavila kanal za izplačila. Parlament je po pospešenem postopku sprejel zakonodajo, po kateri bi se sredstva usmerjala prek MFB, državne razvojne banke (VG). Novi zakon ureja tudi dejansko lastništvo, torej vprašanje, katera fizična oseba v resnici nadzoruje podjetje, da se povezani ponudniki ne bi mogli skrivati za slamnatimi strukturami (CMS). To so resnična popuščanja Budimpešte, vendar sprejetje zakona o preglednosti pomeni manj kot vprašanje, ali ga lahko preiskovalni organi in sodišča uporabljajo neodvisno.

Širši sveženj bi lahko po navedbah Daily Finland dosegel do 16,4 milijarde evrov. Po poročanju naj bi vključeval tudi kohezijska sredstva, torej dolgoročni denar za regionalni razvoj, ter sredstva, povezana z visokim šolstvom in akademsko svobodo. Proračunski odbor Evropskega parlamenta je nadzor nad zadevo napovedal za 14. julij (European Parliament), vendar natančne razdelitve doslej ni potrdil noben primarni dokument Komisije ali Sveta.

Ura, ki slabi Bruselj

Pritisk ni samo političen. Mehanizem za okrevanje in odpornost ima trde roke za prenehanje obveznosti: če vlada dodeljenih sredstev ne more pravočasno porabiti, neporabljeni denar trajno zapade. Madžarska je pod vlado Viktorja Orbána na ta način že izgubila več milijard evrov.

Ta časovni pritisk zdaj deluje v nasprotno smer. Bruselj po izteku rokov izgublja vzvod, ker zadrževanje denarja, ki bi tako ali tako propadel, ne kaznuje nikogar. Bližje ko je rok, manj zamrznitev stane Budimpešto in bolj načne verodostojnost EU kot sistema, ki sredstva pogojuje z izpolnjevanjem pravil.

Poljska kaže, kako model deluje, ko je dostop enkrat odobren. Po poročanju TVN24 je Poljska do junija prejela 34,15 milijarde evrov, približno 62 odstotkov svoje dodelitve, vendar skozi zaporedne obroke in ne z enim izplačilom. Poljski komentarji to opisujejo kot novo proračunsko logiko EU: »denar za reforme in mejnike« (Rzeczpospolita). Unija lahko pri enem prehodu reče da, pri naslednjih pa vrata še vedno pusti zaprta.

Kdo bo denar zajel znotraj Madžarske

Ključno je vprašanje porazdelitve. Če bo MFB nadzorovala kanal financiranja, se nadzor Komisije pomakne višje v verigi: Bruselj preverja sisteme banke, ne pa nujno vsakega končnega prejemnika posebej. To Budimpešti daje več prostora pri odločanju, kdo dobi posojila, pogodbe in projekte. Takšna ureditev izvira iz Orbánovega obdobja. Sedanja vlada jo je prevzela v celoti.

Zmagovalci in poraženci bodo odvisni od tega, ali bodo preverjanja končnih prejemnikov dejansko delovala. Občine, mala in srednja podjetja, univerze in javne storitve pridobijo le, če nadzor seže dlje od vrat MFB. Izvajalci, povezani z državo, in politično bližnja podjetja pridobijo, če se to ne zgodi. Tudi nemški proizvajalci, denimo Mercedes, ki po navedbah FinanzNachrichten širi tovarno v Kecskemétu z naložbo v višini približno 1 milijarde evrov, imajo interes za izid: pravna stabilnost in infrastruktura, financirana z evropskim denarjem, vplivata na načrtovanje proizvodnje in zanesljivost dobaviteljev.

Uredba o pogojevanju s pravno državo dovoljuje začasno ustavitev sredstev samo tam, kjer pomanjkljivosti v upravljanju ogrožajo zaščito proračuna EU (Regulation 2020/2092). Če je Madžarska izpolnila navedene pogoje, nadaljnja blokada odpira lastno pravno težavo: pogojevanje začne delovati kot kazen, prihodnje vlade pa imajo manj razlogov, da bi se pravil držale.

Če bo petkova odločitev sprejeta po pričakovanjih, bo Madžarsko premaknila iz blokade v preizkusno obdobje. Ne pa iz preizkusnega obdobja v izplačilo.