EU Kitajski postavlja oktobrski rok

Trgovinski primanjkljaj EU s Kitajsko je leta 2025 dosegel 359,9 mrd. evrov. Uvoz je izvoz presegal za približno 1 mrd. evrov na dan (Evropska komisija). Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in kitajski minister za trgovino Wang Wentao sta se v nedeljo dogovorila o treh mesecih intenzivnih pogovorov, pri čemer Bruselj do oktobra zahteva »oprijemljive rezultate« (Euronews, El País).

Toda iste kitajske dobavne verige, ki pritiskajo na evropske proizvajalce, hkrati poganjajo dele evropskega gospodarstva. Posamezna članica lahko izgublja industrijska delovna mesta zaradi poceni kitajskega uvoza, za energetski prehod potrebuje kitajske komponente, gosti kitajsko tovarno avtomobilov in hkrati v Šanghaj izvaža luksuzno blago. Zato bo oktober politično težak. Glavno vprašanje za EU je, koliko pritiska na Peking si lahko privošči, ne da bi poškodovala lastne industrijske in energetske interese.

Mehanizem izvrševanja

Oktober ne pomeni samodejnega sprožilca novih carin. Če pogovori ne bodo uspeli, bo Bruselj še naprej dodajal dajatve tam, kjer lahko dokaže nepoštene cene ali subvencije, primer za primerom.

Ta proces se že pospešuje. Kitajske pnevmatike so z 18 odstotkov evropskega trga leta 2021 zrasle na več kot 30 odstotkov leta 2025. Preiskava EU bi lahko privedla do protidampinških dajatev, torej dodatnih dajatev, kadar se izdelek v EU prodaja pod pošteno tržno ceno, v višini od 24,4 do 45,3 odstotka (Le Figaro). Komisija je 24. junija uvedla dajatve od 105,6 do 113,7 odstotka na uvoz BDO, industrijske kemikalije za proizvodnjo plastike, iz Kitajske (Evropska komisija).

EU zapira tudi carinsko vrzel. Do zdaj so pošiljke v vrednosti do 150 evrov v Unijo vstopale brez carin. Vsako leto je v EU prišlo približno 4,6 mrd. majhnih paketov, več kot 90 odstotkov iz Kitajske (The Guardian, Upday PL). Obe strani sta vzpostavili skupni opozorilni sistem z »rumenimi« in »rdečimi« pragovi za nenadne skoke uvoza, vendar ravni, pri katerih bi se sprožili ukrepi, niso javno objavljene (SCMP).

Izvrševanje pravil se pogosto zaleti v lastne slepe pege. Ko je Bruselj konec leta 2024 uvedel dajatve do 45 odstotkov na kitajska baterijska električna vozila, so se proizvajalci preusmerili v priključne hibride, ki jih ukrepi niso zajeli, izvoz pa je poskočil (Le Figaro). Oktobrski dnevni red bi se zato lahko razširil na hibride in kemikalije, da bi EU zaprla to vrzel (The Guardian).

Kdo plača znotraj Evrope

Poljska najjasneje kaže, kako zapletena je ta izbira. Po navedbah industrijskih združenj, ki v Bruslju lobirajo za zaščito, je približno 100.000 delovnih mest v industriji gospodinjskih aparatov neposredno izpostavljenih kitajski konkurenci (Money.pl). Hkrati je poljska širitev sončne energije odvisna od kitajskih panelov. Kitajska po industrijskih podatkih, ki jih navaja Biznesenter, predstavlja približno 80 odstotkov svetovne proizvodnje fotonapetostnih modulov in baterij. Zaščita poljskih tovarn zato podraži poljsko čisto energijo.

Španija ima isti problem z druge strani: želi strožje izvajanje carinskih pravil, obenem pa privablja kitajske naložbe v električna vozila. V bližini Zaragoze se je pred kratkim odprla delavnica za baterije družbe Leapmotor s 25 mio. evrov kitajskega kapitala (Motor.es). Italija pritiska za močnejša orodja v jeklarski in kemični industriji, toda njen izvoz na Kitajsko se je maja 2026 medletno povečal za 24,1 odstotka, zato imajo njeni luksuzni in prehranski sektorji svoje razloge, da se sporu izognejo (Borsa/Corriere).

Česa trije meseci ne morejo rešiti

Globlja težava je pod samim primanjkljajem. Leta 2023 je bila EU pri 99 odstotkih magnezija in 79 odstotkih galija, kovine, pomembne za polprevodnike in obrambno elektroniko, odvisna od Kitajske (Eurostat). Tega ne spremeni nobeno trimesečno pogajanje. Peking to ve in je že opozoril, da bi se odzval na omejevalne ukrepe EU (Boursorama/Reuters).

Prav možnost kitajskih izvoznih omejitev pri kritičnih surovinah pojasnjuje, zakaj Bruselj govori o zmanjševanju nevarne odvisnosti, ne o pretrganju trgovinskih vezi. Do jeseni potrebuje Evropa sistem, ki bo dovolj trd, da odvrne kitajske izvozne valove, in dovolj prožen, da ohrani dostop do vložkov, naložb in kitajskega trga, od katerih so njena gospodarstva še vedno odvisna. Odprto ostaja, ali se lahko 27 članic s 27 različnimi profili izpostavljenosti dogovori, kje naj ta meja poteka.