EU nad bolgarski 3.5% primanjkljaj

Bolgarija je v euroobmočje vstopila 1. januarja 2025. Sedemnajst mesecev pozneje bo Evropska komisija proti njej uradno odprla postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, disciplinski mehanizem, ki se sproži, ko javnofinančni primanjkljaj države preseže 3 odstotke BDP. Nobena država še ni tako hitro prešla od vstopa v euro do postopka nadzora.

Pomembnejše vprašanje je, koga evropska fiskalna pravila dejansko disciplinirajo. Eurostat je bolgarski primanjkljaj za leto 2025 potrdil pri 3,5 odstotka BDP (Economic.bg, BTA). Komisija napoveduje, da se bo leta 2026 povečal na 4,1 odstotka, leta 2027 pa na 4,3 odstotka (BTA). Med desetimi državami EU, ki so že v postopku ali vanj vstopajo, kar pomeni približno 37 odstotkov Unije, ima Bolgarija najnižji primanjkljaj. Romunski znaša 7,9 odstotka, francoski 5,1 odstotka, slovaški 4,5 odstotka.

Enak primanjkljaj, druga obravnava

Nemčija je imela leta 2025 po podatkih Destatisa primanjkljaj v višini 119,1 milijarde evrov, približno 3,5 odstotka BDP. Mednarodni denarni sklad pričakuje, da se bo do leta 2027 približal 4 odstotkom. Kljub temu Nemčija ni v postopku. Aktivirala je nacionalno odstopno klavzulo, določbo, ki državam omogoča do 1,5 odstotne točke dodatnega primanjkljaja za obrambne izdatke, Svet EU pa ji je to odobril brez ugovorov. Bruegel je opozoril, da je Komisija nemški fiskalni načrt potrdila, ne da bi »strogo presodila predpostavke«.

Bolgarija je isto klavzulo aktivirala julija 2025. Če bi upoštevali obrambno izjemo, bi njen primanjkljaj za leto 2025 ostal znotraj 3-odstotne meje. Pri Nemčiji klavzula postopek v celoti prepreči. Pri Bolgariji ga zgolj ublaži. V tem ni veliko novega. Nobena ustanovna članica EU še nikoli ni bila sankcionirana po Paktu za stabilnost in rast, fiskalnem pravilniku, ki določa 3-odstotno zgornjo mejo. Ko sta Francija in Nemčija v začetku 2000-ih kršili ista pravila, sta uspešno izsilili milejše izvajanje.

Grčija, katere primanjkljaj je leta 2009 po letih statističnih prevar dosegel 15,1 odstotka, danes predseduje Euroskupini. Leta 2025 je ustvarila 1,7-odstotni presežek (Evropska komisija). Kot je ugotovil slovaški Inštitut za finančno politiko: »Tradicionalna delitev držav EU na odgovorne in neodgovorne ne velja več.«

Kaj se je zalomilo v Sofiji

Bolgarska fiskalna vrzel ni nastala čez noč. Država je v petih letih izpeljala osem volitev. V euroobmočje je vstopila s tehnično vlado, brez sprejetega proračuna in z izdatki, ki so bili že zakonsko določeni. Samodejna zvišanja pokojnin in plač v javnem sektorju so stroške dela leta 2025 potisnila na 12,4 milijarde evrov, kar je pobralo 30 odstotkov prihodkov.

Premier Radev, ki je položaj prevzel maja 2026, je predhodnikom očital »finančne trike«, med drugim pospešeno pobiranje davčnih plačil in izredne dividende državnih podjetij. Nekdanji finančni minister Klisurski je odvrnil, da je Eurostat preveril vse podatke. Ekonomist Shteryo Nozharov vrednost spornih manevrov ocenjuje na približno 900 milijonov evrov. Obe razlagi sta lahko hkrati pravilni: računovodsko je bilo ravnanje zakonito, vendar je fiskalno pot prikazovalo bolj zdravo, kot je bila.

Kaj sledi

Poročilo 3. junija odpira postopek. Bolgarija bo imela šest mesecev za pripravo korektivnih ukrepov. Prenovljeni okvir postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem državam, ki se zavežejo strukturnim reformam, podaljšuje obdobje popravka s štirih na sedem let. To pot bi lahko uporabila tudi Sofija, če bi oblikovala stabilno vlado. Glob sicer še niso naložili nikomur.

Pravi vzvod je morebitna zamrznitev strukturnih skladov EU, od katerih je Bolgarija odvisna, saj njen BDP na prebivalca dosega približno 60 odstotkov povprečja Unije. Iz Mehanizma za okrevanje in odpornost je počrpala le 53 odstotkov dodeljenih sredstev, vsa izplačila pa morajo biti izvedena do konca leta. Zunaj uradnih proračunskih tabel se skriva še eno tveganje. Litasco, trgovska družba skupine Lukoil, je proti Bolgariji vložil 3 milijarde evrov težak arbitražni zahtevek zaradi državnega prevzema rafinerijskih sredstev. Če Bolgarija izgubi, bi enkratni udarec v višini približno 3 odstotkov BDP bistveno poslabšal sliko primanjkljaja.

Verodostojen korekcijski načrt zahteva delujočo vlado in sprejet proračun. Bolgarija nima ne enega ne drugega. Ko isto mejo presega deset držav, pozornost pa pade predvsem na najnovejšo članico euroobmočja z najnižjim primanjkljajem med njimi, pravila vse manj delujejo kot ekonomska disciplina in vse bolj kot hierarhija.