EU tehta umik €10bn tožbe

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je evropskim poslancem v sredo povedala, da se bo s celotnim parlamentom posvetovala o dveh zadevah: postopku po 7. členu zaradi kršitev načel pravne države, torej pogodbenem mehanizmu EU za sankcioniranje članic, ki kršijo demokratične norme, ter o ločeni tožbi proti Evropski komisiji zaradi milijard evrov, sproščenih Madžarski leta 2023 (Telex). Posvetovanji sledita zahtevi madžarskega premierja Pétra Magyarja, ki trdi, da pravni spor zdaj ogroža evropski denar, ki ga potrebuje njegova reformna vlada, ne Orbánova (The Straits Times/Reuters).

Pravne posledice prinaša tožba

Postopek po 7. členu pritegne več pozornosti. Evropski parlament je madžarski postopek po členu 7(1) sprožil septembra 2018. Zadeva je zdaj med odprtimi postopki Sveta, vendar se ne premika, ker za zaostritev postopka potrebujejo soglasje voditeljev držav in vlad, kar pomeni, da jo lahko ustavi že ena sama država. Evropski poslanci so aprila 2024 sprejeli resolucijo, s katero so Svet, kjer sedijo vlade članic, pozvali k ukrepanju. Ni se zgodilo nič. Postopek po 7. členu je Madžarsko ohranjal politično zaznamovano, Budimpešte pa ni stal niti centa.

Tožba je drugačna. V zadevi C-225/24 pred Sodiščem EU Evropski parlament izpodbija odločitev Komisije iz decembra 2023, s katero je ta odmrznila približno 10,2 milijarde evrov madžarskih kohezijskih sredstev, torej denarja EU za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami (CURIA). Parlament trdi, da je Komisija denar sprostila, ne da bi preverila, ali je Madžarska res izvedla pravosodne in protikorupcijske reforme, ki so bile pogoj za dostop do sredstev.

Generalna pravobranilka Tamara Ćapeta je februarja 2026 podprla stališče Parlamenta. Sodišču je predlagala, naj odločitev Komisije razveljavi, ker bi morale biti reforme pred sprostitvijo denarja »v veljavi in dejansko uporabljene«. Mnenja generalnih pravobranilcev za Sodišče niso zavezujoča, vendar jim sodniki v večini primerov sledijo. Če se to zgodi tudi tu, bi se vzpostavilo načelo, da se lahko odločitve Komisije o sprostitvi zamrznjenih sredstev izpodbijajo pred sodiščem, ne le v politični razpravi. To bi spremenilo delovanje pogojevanja, torej vezave evropskega denarja na reformne zahteve, v vseh članicah.

Past nagrajevanja obljub

Magyarjev argument ima na prvi pogled logiko. Aprila 2026 je premagal Orbána, maja se je s predsednico Komisije Ursulo von der Leyen dogovoril o okviru reform za sredstva v vrednosti 16,4 milijarde evrov in zdaj pravi, da tožba zadeva denar, ki ga njegova vlada potrebuje za izpolnitev protikorupcijskih zavez, tudi za pristop k Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), organu EU za preiskovanje čezmejnih goljufij. Po njegovem bi umik tožbe odpravil pravno negotovost nad reformami, ki že potekajo (The Straits Times/Reuters).

Komisija se je ujela v ponavljajoč se vzorec. Sredstva za Madžarsko je sprostila ali začrtala trikrat: leta 2023 pod Orbánom, leta 2024 za Poljsko po vrnitvi Donalda Tuska in leta 2026 za Magyarja. Vsakič je ukrepala, preden bi neodvisno preverjanje potrdilo, da reforme delujejo v praksi, ne le na papirju. Poročevalka Evropskega parlamenta za Madžarsko Tineke Strik je dejala, da bo oktobrska misija za ugotavljanje dejstev ocenila rezultate, preden bi se sploh lahko pojavil predlog za umik postopka po 7. členu (Telex). Če bi Parlament tožbo umaknil pred tem obiskom in pred sodbo Sodišča, bi sporočil, da že politična zamenjava konča pravni nadzor.

To sporočilo bi seglo dlje od Budimpešte. Prejšnje poročanje To Briefa je pokazalo, da je poljska vlada madžarski premik videla kot praktično pot za odblokiranje povračil iz Evropskega mirovnega instrumenta in usklajevanja pomoči Ukrajini, ki ju je Orbán zaviral. Če se pogojevanje izkaže za reverzibilno vsakič, ko pride prijaznejša vlada, orodje izgubi verodostojnost pred naslednjim preizkusom.

Kaj ostaja odprto

Sodišče EU v zadevi C-225/24 še ni odločilo. Če Parlament tožbo umakne pred sodbo, se izgubi možnost precedensa o sodni presoji takšnih odločitev. Če Sodišče odločitev Komisije razveljavi, Parlament pa se bo politično že umaknil, bosta obe instituciji v pravno nerodnem položaju: obstajala bi sodna ugotovitev, da denar ne bi smel biti sproščen, nobena od njiju pa ne bi bila dobro postavljena za ukrepanje po 266. členu PDEU, pogodbeni določbi, ki institucijam nalaga izvršitev sodb Sodišča.

Magyar je lahko iskren. EU pa še vedno nima zanesljivega načina, kako ločiti dejanske reforme od uprizorjenih, dokler niso preverjena dejstva. Oktobrski obisk Parlamenta je prvi trenutek, ko bi jih lahko preverili, Magyar pa od evropskih poslancev zahteva, naj se razorožijo že prej.