EU tehta širitev operacije Aspides

Tri vojaške ladje so 17. julija patruljirale v južnem delu Rdečega morja, medtem ko se je Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, v Džibutiju vkrcala na italijansko fregato Carlo Bergamini in evropske vlade pozvala k večji podpori. S tem je razkrila osnovno omejitev evropske varnostne politike: Kallas lahko predlaga vojaške možnosti, ne more pa držav prisiliti, naj pošljejo ladje, niti zavarovalnicam ukazati, naj znižajo premije.

Operacija Aspides, evropska pomorska spremljevalna misija, je od začetka februarja 2024 zaščitila več kot 670 trgovskih ladij in rešila 128 pomorščakov (EEAS). Kallas zdaj želi zmogljivosti za odstranjevanje min in dodatne ladje (Euronews). Ali jih bo dobila, je odvisno od prestolnic, ki omahujejo, od mornaric z že omejenimi zmogljivostmi in od sistema komercialnega zavarovanja, ki tveganje ocenjuje po svojih pravilih.

Obrambna misija pred ofenzivnimi grožnjami

Aspides deluje na podlagi sklepa Sveta EU, ki so ga države članice februarja 2024 sprejele soglasno (EUR-Lex). Mandat je strogo obramben: spremljanje pomorskega prometa, spremstvo trgovskih ladij ter prestrezanje dronov ali raket, usmerjenih proti njim. Misija ne napada ciljev na kopnem in ni sila za izvajanje embarga (EEAS). Ameriška mornarica je izbrala drugačen pristop, saj je s križarskimi raketami Tomahawk napadala hutijevske oborožitvene položaje v Jemnu (Army Recognition). Aspides je namenoma postavljen na drugo stran te črte.

Kallas zaseda najvišji diplomatski položaj v EU. Lahko predlaga in izvaja politični pritisk, ne more pa sama spremeniti vojaškega mandata ali prerazporediti nacionalnih vojaških ladij. Misije skupne varnostne in obrambne politike, torej okvira EU za skupne vojaške operacije, so odvisne od tega, da se vlade dogovorijo in nato zagotovijo sredstva (German Foreign Ministry). Ko je Kallas odprla možnost prilagoditve operativnega načrta, sta Španija in Italija javno nakazali, da želita ohraniti sedanji mandat (Ahram Online).

Italijanska previdnost je pomenljiva. Rim je v operacijo prispeval fregato Bergamini, pred tem pa rušilec Andrea Doria. Italija je ena največjih evropskih prispevkaric k operacijam v Rdečem morju (Analisi Difesa). Prav ta teža pojasnjuje, zakaj Rim zavrača dodajanje nalog brez jasnih omejitev. Podobno mejo vleče Francija: Pariz poudarja, da za vojno v Jemnu ni vojaške rešitve, hkrati pa zahteva konec hutijevskih napadov na plovbo (France ONU). Skupna formula je jasna: spremljati, prestrezati, zaščititi. Ne ustvarjati vtisa, da lahko pomorska eskalacija razreši politično vojno.

Zavarovalna vrzel, ki je fregata ne more zapreti

Tudi tam, kjer Aspides vojaško deluje, ladjarske družbe poti še vedno ne obravnavajo kot zanesljive. Kuehne+Nagel je ob sklicevanju na Lloyd's List Intelligence poročal, da je bil junijski tovorni promet skozi Bab el Mandeb, ozko ožino med Rdečim morjem in Adenskim zalivom, še vedno približno 41 odstotkov pod običajno ravnjo, promet skozi Sueški prekop pa približno 45 odstotkov pod ravnmi pred krizo (Kuehne+Nagel). Maersk je eno linijo preusmeril nazaj skozi Suez, vendar opozoril, da se lahko ob poslabšanju razmer ponovno vrne na daljšo pot okoli Rta dobrega upanja (Ahram Online).

Zavarovanje je mehanizem, ki grožnjo pretvori v strošek, ne glede na prisotnost vojaških ladij. Premije za vojno tveganje lahko z okoli 0,2 odstotka vrednosti trupa poskočijo na več kot en odstotek, kritje se sklepa v sedemdnevnih blokih, zavarovalniški prevzemniki tveganja pa lahko enostransko uvedejo izključitve za posamezne poti (Marsh). Fregata ob kontejnerski ladji spremeni vojaški izračun. Zavarovalniškega modela pa ne spremeni, dokler napadi po celotnem koridorju skoraj ne prenehajo.

Danska in Nizozemska posledice motenj najbolj neposredno občutita prek Maerska in Rotterdama. Obe pa nimata dovolj mornariških zmogljivosti, da bi zapolnili varnostno vrzel. Nizozemsko obrambno ministrstvo je navedlo predvsem štabni prispevek k Aspidesu v grškem poveljstvu v Larisi, razpoložljive fregate pa so že vključene v naloge zveze Nato (Dutch Defence). Države, ki jih preusmerjanje ladij najbolj prizadene, niso nujno države, ki lahko zagotovijo spremstvo. Komercialna izpostavljenost se ne pretvori samodejno v vojaški prispevek.

Aspides lahko zmanjša nevarnost za ladje, ki jih spremlja. Ne more pa Rdečega morja narediti poceni, predvidljivega in poslovno običajnega, dokler vlade in zavarovalnice ne ocenijo, da je varnejši celoten koridor. Za to bi bil potreben politični dogovor v Jemnu ali pa tako nizka raven napadov, da bi se spremenile zavarovalniške tabele. EU ne nadzoruje ne enega ne drugega.