Euronext in Deutsche Börse pod različnim nadzorom

Finančni ministri EU so 9. oktobra sklenili, da naj Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), regulator finančnih trgov EU s sedežem v Parizu, neposredno nadzira največje čezmejne borze, klirinške družbe in poravnalne sisteme (Svet EU). Merila bi veljala za vsa podjetja enako. Po poročanju medijev naj bi Euronext prešel pod ESMA, trgovalne platforme Deutsche Börse pa bi ostale pod nadzorom nemških organov; Berlin je to postavil kot pogoj za podporo (Reuters). Dogovor še ni zakon.

Ta podjetja so danes večinoma pod nadzorom nacionalnih regulatorjev. Skupina, ki upravlja trge v več državah, zato posluje z več organi, čeprav vsi uveljavljajo isti pravilnik EU. Dogovor naj bi največjim čezmejnim skupinam omogočil, da bi imele enega evropskega nadzornika.

Kje bo meja

Irsko predsedstvo Sveta EU, ki v tem polletju vodi srečanja ministrov, je 5. oktobra predstavilo osnutek meril: skupina bi bila zajeta, če bi obvladovala vsaj 5 % trgovanja v zadevnem delu trga EU in upravljala trgovalne platforme v vsaj dveh državah članicah (dokument predsedstva). Preprosto povedano, potrebovala bi dovolj velik delež evropskega trgovanja in navzočnost v več kot eni državi. Druga možnost, namenjena večjim trgovalnim platformam, je zahtevala, da večina njihove dejavnosti poteka čezmejno. Borza, ki posluje predvsem na domačem trgu, tega pogoja ne bi izpolnila.

Euronext upravlja trge v Parizu, Amsterdamu in Milanu, zato nedvomno izpolnjuje pogoj navzočnosti v več državah. Sama geografska razpršenost pa še ne dokazuje, da dosega 5-odstotni prag; tudi ta merila izhajajo iz osnutka, pripravljenega pred dogovorom ministrov. Les Echos prehod Euronexta pod ESMA opisuje kot pričakovani izid, ne kot dokončno odločitev (Les Echos). Tako je treba razumeti napoved, dokler ne bodo znana končna merila.

Srečanje je vodil irski finančni minister Simon Harris. Zavrnil je govorice o izjemah za posamezna podjetja in dejal, da dogovor določa merila, časovnico ter prehodna obdobja (RTÉ). Besedilo ne omenja nobenega podjetja. Belgijski predstavnik Jan Jambon se je kot edini vzdržal glasovanja (Agence Europe). Opozoril je, da bi primerljive trgovalne platforme, med njimi Deutsche Börse, ostale pod različnima nadzornima režimoma, kar bi ohranjalo razdrobljenost trgov in izkrivljalo konkurenco.

Kdo pridobi in koliko

Euronext se je zavzemal za enoten nadzor na ravni EU. Po pričakovanem razpletu bi za njegovo čezmejno poslovanje skrbel en glavni nadzornik. Evropska komisija je za skupine čezmejnih borz ocenila, da bi lahko prihranile od 0,5 do 5 milijonov evrov na leto pri ponavljajočih se stroških (ocena učinkov Evropske komisije). Gre za napoved prihrankov pri stroških upravljavcev. Dogovor ne določa, da bi se prihranek prenesel na podjetja, ki kotirajo na borzi, ali na varčevalce, ki kupujejo njihove delnice, zato ga lahko upravljavci zadržijo zase.

Ministri so zožili tudi krog klirinških družb, ki bi jih zajel nadzor. Klirinška družba nastopi med kupcem in prodajalcem, da se posel vseeno zaključi, če ena stran ne izpolni obveznosti. Po poročanju Reutersa naj bi se število družb, ki bi prešle pod nadzor ESMA, zmanjšalo z devet na šest (Reuters).

Kaj sledi

Ministri so se dogovorili le o političnih izhodiščih. Svet EU mora še sprejeti uradno pogajalsko stališče. Nato svoje stališče določi Evropski parlament, instituciji pa se pogajata o končnem zakonu (Svet EU). Prenos nadzora bi po sprejetju zakona potekal postopoma. Osnutek je za prenos trgovalnih platform in klirinških družb pod ESMA predvideval do tri leta, z možnostjo dodatnega 12-mesečnega podaljšanja. Nacionalni organi bi še naprej spremljali zlorabe trga, kot sta trgovanje na podlagi notranjih informacij in manipulacija cen (dokument predsedstva).

Po osnutku bi bila meja odvisna od tega, koliko skupina posluje čezmejno, ne le od njene velikosti. Skupina, ki že deluje v več državah, bi več nacionalnih nadzornikov zamenjala za enega evropskega. Po poročanju medijev bi velike nemške trgovalne platforme Deutsche Börse ostale zunaj tega okvira in pod nadzorom nemškega regulatorja. Končna merila še niso določena, prav tako ni dokazov, da bi prihranki dosegli vlagatelje.