Evropa vstopa v ukrajinska pogajanja

Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta v soboto iz Moskve odpotovala v Kijev in s tem opravila prvo ameriško posredniško pot med obema prestolnicama v tem pogajalskem okviru. Z Volodimirjem Zelenskim sta se sestala v treh krogih pogovorov, v zadnjem pa so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije (AP). Po več kot treh urah pogovorov z Vladimirjem Putinom v Kijev nista prinesla javno razkritega mirovnega besedila, premirja ali dogovorjenega okvira (Republic/Reuters). Premaknil se je proces, ne vsebina.

Najprej Moskva, nato vsi drugi

Pogovori so pokazali tri vzporedne poti. Prva poteka med Washingtonom in Moskvo: Witkoff in Kushner sta poslušala Putinovo stališče, ki ga je pomočnik Kremlja Jurij Ušakov označil za »koristno«, obenem pa vztrajal, da Rusija na bojišču zmaguje (Republic/Reuters). Druga poteka med Washingtonom in Kijevom: Zelenski je odprl vprašanja ozemlja, raket Patriot, varnostnih jamstev in podpore za zimo (Kyiv Independent). Evropa je vstopila šele v tretjem koraku. Svetovalci držav E3, torej Velike Britanije, Francije in Nemčije, ki v tej zasedbi usklajujejo evropske interese, so se pridružili zadnjemu srečanju z Zelenskim. Vse strani so se dogovorile za nadaljevanje pogovorov, čeprav kraj še ni določen (BR24, Il Fatto Quotidiano).

Zaporedje je politično pomembno. Washington je najprej slišal Moskvo, nato pa v Kijevu preverjal, kaj od slišanega bi bilo sploh sprejemljivo. Finski analitik Henri Vanhanen je dinamiko povzel neposredno: ZDA ugotavljajo, kaj ponuja Rusija, nato preverjajo, ali bi Ukrajina s tem lahko živela (Verkkouutiset). Evropa je prišla za mizo po tem, ko se je dnevni red že oblikoval.

Doneck ostaja nepremakljiva ovira

Najtrši del pogajanj je ozemeljski. Rusija ne zahteva le območij, ki jih zaseda, temveč celoten obseg štirih regij, za katere trdi, da si jih je priključila, tudi dele, ki jih Ukrajina še nadzira (Seznam Zprávy). Vir blizu Kremlja je za Reuters dejal, da za dogovor o sedanji frontni črti ni »nobene možnosti«, dokler Putin ne zavzame preostanka Donecka, kar naj bi bilo po oceni Moskve mogoče do konca leta (AP). Zelenski je priznal, da vprašanje »ostaja aktualno«, vendar dodal, da ga je mogoče rešiti le med predsednikoma. Takšna formulacija pušča vrata odprta, ne da bi skozi njih že ponudila popuščanje.

Evropa ima vzvode, ki jih še ne zna uporabiti

Evropske vlade ne morejo v imenu Ukrajine odstopiti ozemlja ali same zagotoviti miru. Nadzorujejo pa orodja, brez katerih bi bil vsak dogovor težko izvedljiv. Približno 210 mrd. evrov zamrznjenih sredstev ruske centralne banke je pri Euroclearju, belgijski klirinški hiši, kar Evropi daje nadzor nad denarjem, ki ga Moskva želi dobiti nazaj (Euronews). Sankcije Evropske unije zajemajo več tisoč ruskih posameznikov in pravnih oseb, njihova odprava pa zahteva soglasje vseh 27 držav članic. Evropska komisija je odobrila 6,1 mrd. evrov za ukrajinske nakupe zračne in raketne obrambe (EEAS). Nemčija je prek svoje državne razvojne banke namenila 250 mio. evrov za nujna popravila energetske infrastrukture (MDR).

Vsak od teh vzvodov ima zavoro. Belgija zavrača sprostitev glavnice zamrznjenih sredstev brez skupne evropske delitve tveganj; zunanji minister Maxime Prévot je opozoril, da poteze, podobne zaplembi, prinašajo »zelo velika tveganja« (Le Soir). Švedska, Nizozemska, Španija in Poljska so se odzvale s skupnim pismom, v katerem so Komisijo pozvale, naj odgovornost porazdeli med vse države članice (Dutch government). Pri orožju je visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas države z raketami Patriot, ki se jim izteka uporabnost, pozvala, naj jih pošljejo Ukrajini, vendar nacionalne vlade raket iz svojih zalog niso sprostile (ABC). Denar obstaja. Politična pripravljenost, da bi ga Evropa uporabila kot pogajalsko moč, vsaj za zdaj še ne.

Najjasnejše sporočilo Zelenskega iz kijevskih pogovorov ni zadevalo mirovnega dogovora, temveč preživetje zime. Zahteval je sveženj za zračno obrambo, energetsko infrastrukturo in morebitne dobave ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (Kyiv Independent). To kaže na časovno težavo: zima prihaja hitreje kot diplomacija, Ukrajina pa potrebuje zaveze, še preden se oblikuje mirovni okvir.

Posredniška pot med prestolnicami je pokazala, da sta Kijev in E3 zdaj znotraj pogovora, ne več zunaj njega. Toda dostop še ni nadzor. Evropski denar, zamrznjena sredstva in zaloge orožja ji dajejo realno težo pri vsakem morebitnem dogovoru. Naslednji krog bo pokazal, ali se bo ta teža spremenila v dejanski vpliv na pogajanja ali pa bodo evropski voditelji ostali svetovalci v ameriškem procesu, od katerih se pričakuje, da plačajo za izid, ki ga niso oblikovali.