Oreshnik prehiteva evropsko obrambo

Rusija je 24. maja proti Kijevu izstrelila balistično raketo srednjega dosega Orešnik, ki lahko nosi jedrsko bojno glavo. Napad je bil del največjega zračnega udara v vojni: v eni noči približno 600 dronov in 90 raket. Umrli so najmanj štirje ljudje, več kot 100 je bilo ranjenih. Med cilji so bili ukrajinsko zunanje ministrstvo, studio nemške ARD in rezidenca albanskega veleposlanika (Kyiv Independent, Deutschlandfunk). Noben sistem zračne obrambe, ki je nameščen v Ukrajini ali drugje v Evropi, tega orožja ne more zanesljivo prestreči.

Poljsko operativno poveljstvo je za več kot tri ure dvignilo bojna letala, preventivno v okviru Natove obrambe, ker je trajektorija rakete vodila proti vzhodni meji države (Euronews PL). To ni bil diplomatski protest, temveč vojaška aktivacija na ozemlju Nata, ki jo je sprožilo orožje, prehitro za prestreznike kopenske zračne obrambe.

Zakaj ga evropski arzenal ne more ustaviti

Orešnik spada med balistične rakete srednjega dosega, torej orožje z dosegom od 3.000 do 5.500 kilometrov, zasnovano tudi za jedrske bojne glave. Njegove bojne glave se v ozračje vračajo s hitrostjo približno Mach 10 in se razdelijo na več samostojno usmerjenih podstreliv. Pri takšni hitrosti vsako bojno glavo obdaja ionizirana plazma, ki moti radarje za vodenje ognja, ti pa prestreznike usmerjajo proti cilju (ifrankivchanyn.com).

Devet nemških sistemov IRIS-T je učinkovitih proti manevrirnim raketam, ne pa proti takšni balistični grožnji (Defence Ukraine). Patriot pri teh hitrostih odpove. Arrow-3, edini evropski sistem, razvit za ta razred raket, naj polne zmogljivosti ne bi dosegel pred letom 2030 (JNS).

Francosko-italijanski SAMP/T NG, kopenski protiletalski sistem nove generacije, naj bi letos v Ukrajini prvič preizkusili v boju proti ruskim balističnim raketam (Army Recognition). Ali lahko obvlada podstreliva Orešnika, ostaja nedokazano.

Vladimir Putin je izjavil, da bi bilo »več takšnih raket, tudi s konvencionalnimi bojnimi glavami, lahko tako uničujočih kot jedrski napad«. Orožje lahko nosi konvencionalni tovor, vendar je zasnovano tudi za jedrskega. Vsaka uporaba zato namerno ohranja dvoumnost. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je namestitev označila za »neodgovorno jedrsko izsiljevanje« (Ukrainska Pravda).

Retorika se premika, oprema ne

Čas napada ni bil naključen. Dva dni prej je ameriški državni sekretar Marco Rubio razglasil, da so mirovni pogovori pod ameriškim posredovanjem propadli (EA World View). Nekaj dni pred tem je Rusija končala jedrske vaje s 64.000 pripadniki, v katerih je v Belorusiji vadila uporabo Orešnika in ravnanje z jedrskimi bojnimi glavami (Army Recognition).

Kancler Friedrich Merz je obsodil »neodgovorno zaostrovanje«, vendar ni napovedal novih vojaških zavez (Spiegel). Nemčija vodi pobudo European Sky Shield Initiative, okvir za skupne nakupe zračne obrambe 23 držav, vendar je njena edina plast, sposobna obravnavati rakete srednjega dosega, Arrow-3, ki je še štiri leta oddaljen od polne operativnosti. Francija razvija konkurenčen sistem zunaj tega okvira, z osmimi partnerskimi državami in pod Macronovim dežnikom evropskega jedrskega odvračanja (Le Grand Continent). Poljska, katere letala so pravkar poletela za obrambo lastnega zračnega prostora, ni vključena v nobenega od obeh programov.

Madžarska zunanja ministrica Anita Orbán je napad označila za »brutalen« in »nesprejemljiv« (Telex). Budimpešta je nakazala tudi pripravljenost, da umakne dolgoletno blokado sankcij proti ruskemu patriarhu Kirilu (Euronews). Toda Madžarska še vedno zavrača dobavo orožja Ukrajini in podpis Natovih deklaracij o vzhodnem krilu. Besede so se spremenile, politika ne.

Bolgarija je molčala. Vlado premierja Radeva pri odzivanju omejuje grožnja s 3 mrd. evrov težko arbitražo švicarskega holdinga, ki ima v lasti bolgarsko rafinerijo Lukoila. Bolgarija ostaja ena od štirih držav EU, ki nočejo podpreti tribunala za vojne zločine proti Putinu (DW, Debati.bg).

Najostrejši okvir je ponudila Estonija, ki za obrambo namenja 5 odstotkov BDP. Zunanji minister Margus Tsahkna je opozoril, da Moskva poskuša Evropo potisniti v »prezgodnje mirovne pogovore«, katerih namen ni konec vojne, temveč razbremenitev sankcijskega pritiska (ERR). Predsedniki treh baltskih držav so zahtevali, naj Nato rotacijske zračne patrulje nadomesti s stalno misijo zračne obrambe (President.ee).

Zunanji ministri EU se sestanejo ta teden. Razkorak med Poljsko, ki mora zaradi orožja, ki ga ne more sestreliti, dvigniti bojna letala, in Evropo, ki ustreznega prestreznika ne bo imela pred letom 2030, bo določal razpravo v prostoru.