Evropa ostaja zunaj pogajanj v Abu Dhabiju

Pogovori o koncu ruske vojne proti Ukrajini se bodo v Abu Dabiju začeli 10. in 11. novembra. Za mizo bodo predstavniki ZDA, Ukrajine in Rusije (Kushnerjeva objava). Washington pravi, da se bo ob robu posvetoval z evropskimi partnerji, širši format pa odprl le, »če bo dosežen napredek« (RFE/RL).

Pri takšni izključitvi se pojavi preprosta težava: za spoštovanje morebitnega dogovora bi morale skrbeti evropske sile. Na prošnjo Kijeva sta Francija in Združeno kraljestvo skupaj na čelu štaba misije Multinational Force Ukraine, ki naj bi delovala po koncu sovražnosti (francosko obrambno ministrstvo). Nizozemska se pripravlja na sodelovanje, vendar je parlamentu sporočila, da bo dejanska napotitev vojakov poznejša politična odločitev, saj mirovni pogoji še niso jasni (nizozemska vlada). Vojake bo mogoče napotiti šele, ko to odobrijo nacionalni parlamenti, ne glede na to, kaj bo pisalo v osnutku.

Oris brez jamstev

Bela hiša je objavila seznam ciljev, ne pa načrta. Kushnerjevo besedilo našteva pet ciljev, od zanesljive komunikacije ob krizah do »trajnega okvira« za evropsko varnost. Poudarja tudi, da mora Nato ostati osrednjega pomena in da nobena država ne sme imeti pravice veta pri odločitvi druge države o zavezništvih (Kushnerjeva objava, RFE/RL). Besedilo ne pove, katere sile bi omejevali »vzajemni ukrepi«, kdo bi nadziral njihovo izvajanje, kaj bi sledilo kršitvi ali kako bi Evropa sodelovala pri uveljavljanju dogovora (Le Grand Continent).

Trump je 5. novembra v Beli hiši sprejel posebnega odposlanca Vladimirja Putina Kirila Dmitrijeva in napovedal »velik« dogovor, ki bi zajel »več kot Ukrajino« (Politico). Volodimir Zelenski je odgovoril z zahtevo po pisnih jamstvih, ki bi določala, kdo bi se odzval na nov ruski napad, s kakšnimi sredstvi in kdaj (Ukrinform). Oris, objavljen ta teden, na ta vprašanja ne odgovarja. Zelenski pravi, da je bil z njegovimi podrobnostmi vnaprej le malo seznanjen (CNN).

Kdo govori v imenu Evrope

Evropska stran mora najprej določiti, kdo jo bo zastopal v pogajanjih. Italijanska premierka Giorgia Meloni je v pismu z dne 5. novembra predsednika Evropskega sveta Antónia Costo, kjer se srečujejo voditelji EU, pozvala, naj razjasni, »kdo bo sedel za pogajalsko mizo v imenu Evropske unije in s kakšnim mandatom«. Ocenila je, da mora Evropa o Ukrajini nujno govoriti z enim glasom (Corriere della Sera). Costa je odgovoril, da je treba evropske interese zastopati prek institucij EU, vprašanje pa uvrstil na dnevni red srečanja voditeljev v Dublinu 13. novembra (La Stampa). Posebnega odposlanca ni imenoval.

Po srečanju zunanjih ministrov držav ob Baltskem morju v Varšavi je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas dejala, da bo Unija morala sodelovati pri uresničevanju vsakega dogovora, ki bi zadeval varnostna jamstva, sankcije ali pristop Ukrajine k EU (EEAS). Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je postavil ostrejši pogoj: o evropski varnostni ureditvi se je mogoče pogovarjati šele po sklenitvi premirja. Zahodne prestolnice je posvaril pred pogajanji »čez glave« približno 120 milijonov ljudi na vzhodnem krilu Evrope (Euronews).

Ruske objavljene zahteve pojasnjujejo, zakaj Varšava vztraja pri takem vrstnem redu. Rusija še vedno zahteva Krim in štiri ukrajinske regije, Ukrajino zunaj Nata ter manjšo ukrajinsko vojsko (AP). Osnutka pogodb, ki ju je Rusija predložila decembra 2021, sta šla še dlje: predvidevala sta ustavitev širitve Nata in omejitev njegove vojaške prisotnosti v državah, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997 (NATO). Zahteva, naj se evropska varnostna ureditev ne spreminja pred koncem vojne, je zavarovalka pred tem, da bi se te zahteve znova pojavile v poznejšem osnutku. Prav to vzhodne prestolnice slišijo v besedah »več kot Ukrajina«.

Evrope na začetnem krogu pogovorov res ne bo, vendar je njen manko manjši, kot se zdi. Evropske vlade morda ne bodo navzoče, a Washington v njihovem imenu ne more zavezati evropskih vojakov ali sprejemati odločitev EU. Doslej objavljeno ne ustvarja pravnih obveznosti; dejanski dogovor bo oblikoval tisti, ki bo zapisal njegove podrobnosti. Evropske države še vedno odločajo o zavezah, ki bi jih dogovor zahteval, o napotitvi vojakov in o odločitvah EU, potrebnih za njegovo uresničitev. Ostajata dve oviri: dogovor o tem, kdo bo govoril v imenu Unije, in prepričati Washington, naj tega predstavnika povabi za mizo. Melonino pismo prvo vprašanje postavlja pred voditelje v Dublinu. O drugem lahko odloči le Washington.