Pretoki 12 evropskih rek rekordno nizki

Ko je reka plitva, mora tovorna barka del tovora pustiti na obali, da se njen trup ne dotakne rečnega dna. Po podatkih podnebne službe EU Copernicus je bil skupni pretok 12 velikih evropskih rek to poletje najnižji v modelnem nizu, ki se začenja leta 1992. Vsaj enkrat v sezoni je bila zelo močni toplotni obremenitvi izpostavljena 52 odstotka evropskega kopnega (Copernicus). Oba podatka sta povedna, vendar merita natančneje opredeljena pojava, kot se zdi na prvi pogled.

Kako merijo nizek rečni pretok

Hidrologi spremljajo reke z merjenjem pretoka, torej količine vode, ki v sekundi steče mimo določene točke, navadno izražene v kubičnih metrih na sekundo (ECMWF). Predstavljajmo si vrtno cev: pretok pove, kako močan je curek, ne pa koliko vode je v cevi.

Copernicus je uporabil računalniške simulacije Evropskega sistema za obveščanje o poplavah. Pri vsaki od 12 rek je upošteval povprečni poletni pretok ob izlivu, nato pa seštel vrednosti za vseh 12 rek (Copernicus).

Tako dobimo en sam kazalnik pretoka velikih evropskih rek ob izlivih, primerjan s pretoki v vseh prejšnjih poletjih v nizu. Gre za modelni seštevek pretokov na teh izlivih, ne za skupno količino vode, ki se je vso sezono pretakala po celini.

Ista ocena je za Ren, Donavo, Pad, Loaro, Rono in Seno ugotovila rekordno ali skoraj rekordno nizke pretoke (Copernicus). Nekatere od teh rek so pomembne prometne poti, zato se nizek pretok pozna tudi v stroških prevoza: lažje naložena barka potrebuje enako posadko in porabi približno toliko goriva, zato je prevoz vsake tone dražji.

Toplotni zemljevid meri površje, ne ljudi

Podatek o vročini odgovarja na drugo vprašanje: kako težko telo na prostem oddaja toploto? Enaka temperatura na termometru lahko v senčni in vetrovni popoldanski uri ter v soparnem brezvetrju na soncu pomeni zelo različno obremenitev telesa.

Indeks Universal Thermal Climate Index (UTCI) to razliko zajame tako, da temperaturo zraka poveže z vlago, vetrom in sončnim sevanjem ter oceni, kako vročino občuti telo. Na njegovi lestvici se »zelo močna toplotna obremenitev« začne pri 38 °C. To je modelna ocena obremenitve telesa, ne temperatura, izmerjena s termometrom (Copernicus).

Za zemljevid je Copernicus za vsako območje kopnega upošteval le najvišjo vrednost poletja. Podatki izvirajo iz ERA5-HEAT, računalniške rekonstrukcije preteklih vremenskih razmer. Naslovni podatek zato pokaže, kolikšen del površja je vsaj enkrat dosegel najvišjo raven toplotne obremenitve. Ne pove pa, kolikšen delež Evropejcev jo je občutil ali koliko ur je trajala.

Sezonska povprečja povedo manj dramatično zgodbo. Septembra je Copernicus poročal, da je bilo v opredeljeni zahodnoevropski regiji poletje najtoplejše doslej, s povprečjem 21,69 °C, Evropa kot celota pa se je uvrstila šele na tretje mesto (Copernicus August bulletin). Povprečje združi hladnejša in vroča obdobja na velikem območju, zato se lahko uvrsti pri vrhu, ne da bi postavilo rekord. Zemljevid največje toplotne obremenitve pa pokaže skrajnosti, ki jih povprečje zabriše.

Od obeh ugotovitev je skupni pretok rek najbliže vsakdanjemu življenju. Pove, da so velike evropske reke ob izlivih to poletje nosile manj vode kot katerokoli poletje po letu 1992 (Copernicus). Vse, kar je od njih odvisno, od bark z manjšim tovorom do polj, ki črpajo vodo z rečnih bregov, se je moralo prilagoditi manjši zalogi.