E3 si odpira vrata za Ukrajino

Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo po navedbah evropskih uradnikov, ki jih citira New York Times, pripravljajo skupni okvir, s katerim bi Evropi zagotovile vlogo pri morebitnih prihodnjih pogajanjih o končanju ruske vojne proti Ukrajini. Ne gre za mirovni načrt, temveč za predhodno usklajevanje: Pariz, Berlin in London skušajo evropske sankcije, finančno pomoč in vojaško podporo pretvoriti v diplomatski vpliv, preden bi Washington postopek določil brez njih.

Pritisk ima konkreten povod. Sergej Lavrov je 14. avgusta dejal, da Moskva ne bi zavrnila srečanja s Trumpovima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem (Bloomberg). Ameriško-rusko posredovanje je zato videti verjetnejše kot kadar koli po začetku obsežne invazije. Če bi se pogajanja začela pod pogoji Washingtona, bi se Evropa lahko znašla pred dogovori, ki jih je pomagala financirati, ne pa tudi oblikovati.

Kaj E3 dejansko nadzoruje

Tri vlade imajo realne vzvode, vendar večina začne učinkovati šele po morebitnem dogovoru, ne med samimi pogajanji. Sankcije Evropske unije proti Rusiji zahtevajo soglasje v Svetu EU, kjer ima vsaka država članica veto, zato lahko Washington in Moskva razpravljata o odpravi sankcij, ne moreta pa izključiti evropskih ukrepov (Svet EU). Tudi ukrajinska pot v članstvo EU zahteva soglasno potrditev po 49. členu Pogodbe o Evropski uniji (EUR-Lex). Zamrznjeno rusko premoženje pa je večinoma v evropskih bankah in klirinških sistemih: Evropska komisija je 5. avgusta sporočila, da so prihodki iz tega premoženja financirali dodatnih 1,4 mrd. evrov pomoči Ukrajini (Evropska komisija).

Evropa morda ne nadzoruje pogajalske sobe. Ima pa več ključev za vrata, skozi katera mora iti vsak poznejši dogovor.

Obvod znotraj obvoda

Globlji problem E3 je, da lahko okvir, namenjen preprečitvi ameriško-ruskega obvoda Evrope, sam ustvari obvod preostalih evropskih držav okoli osi Pariz–Berlin–London. Poročila opisujejo tristopenjsko strukturo: E3 kot operativno jedro, Poljska, Italija in nordijske države v drugem krogu posvetovanj, institucije EU pa naj bi se vključile pozneje (New York Times, Evropska pravda). Posvetovanje ni isto kot odločanje.

Vprašanje mandata je bilo odprto že pred razkritjem tega formata. Julija so se nekdanji visoki predstavniki iz Velike Britanije, Francije, Nemčije in Rusije na skrivaj sestali na Dunaju, kot je poročal Bloomberg. Nobena vlada srečanja ni označila za uradno; nemško zunanje ministrstvo naj bi po poročanju Berliner Zeitunga sporočilo, da morebitni stiki niso potekali v njegovem imenu. Toda Dunaj je znova odprl temeljno vojno načelo: o Ukrajini se ne sme odločati brez Ukrajine. E3 ga mora zdaj spoštovati, če naj njegovo usklajevanje deluje legitimno in ne izključujoče.

Države, ki prevzemajo najneposrednejše tveganje, so v drugem krogu ali zunaj formata. Poljska, ki je izpostavljena ruskemu hibridnemu pritisku in gosti ključno Natovo logistiko, mandata E3 ni podprla; Varšava javno poudarja predvsem ponovno oboroževanje in zavezništvo z ZDA (KPRM). Romunija, kjer so droni z vojnega območja pri Tulcei sprožili vzlete lovcev F-16 (Agerpres), potrebuje mirovne pogoje, ki bi dejansko zmanjšali vojaško izpostavljenost ob črnomorski meji. Finski predsednik je 14. avgusta poudaril, da se mora Evropa tudi po morebitni prekinitvi ognja pripravljati na Rusijo kot dolgoročno grožnjo (finska vlada).

Italija vprašanje legitimnosti še zaostri. Kot članica skupine G7 in država z glasom pri vsaki odločitvi EU o sankcijah lahko Rim E3 sprejme kot kanal usklajevanja, ne pa kot nadomestek za forume, v katerih Italija soodloča (Adnkronos, RBC Ukraine). Tudi znotraj E3 naj bi bilo Združeno kraljestvo previdnejše od Francije, ker ne želi dodatno obremeniti odnosa s Trumpom (Evropska pravda).

Objavljenega besedila E3 ni. Ne Washington ne Moskva nista sprejela evropskega sedeža pri pogajanjih. Tri prestolnice se pozicionirajo, ne pogajajo. E3 lahko utemeljeno zahteva evropski glas pri pogovorih, ki bi lahko preoblikovali varnostni red na celini. Ne more pa verodostojno trditi, da ta glas predstavlja, če države, ki nosijo neposredno tveganje, niso del mandata.