Lažni GPS zavaja baltsko plovbo

Tovorna ladja v Finskem zalivu preveri prikaz položaja. Koordinate, smer, hitrost glede na morsko dno: vse je videti normalno. Zaslon je zelen. Položaj pa je napačen.

Posadka ne dobi alarma, zaslon ne ugasne, sistem ne pokaže očitne napake. V tem je razlika med ponarejanjem signala in motenjem. Pri motenju sprejemnik zasuje šum, zato ne sliši ničesar; zaslon odpove in posadka ve, da je sistem nezanesljiv. Pri ponarejanju pa oddajnik pošlje prepričljiv lažen signal, ki sprejemniku poda napačno lokacijo, pri tem pa je vse videti verodostojno (Dryad Global). Švedske oblasti opozarjajo, da takšno poseganje v navigacijo v Baltiku postaja bolj sistematično: posadke se ne srečujejo več samo z izginjanjem signala, temveč tudi z lažnimi signali, ki delujejo resnično (SVT).

Območje motenj sega od jugovzhodne Švedske in Gotlanda čez plovne poti proti Finski, Poljski in baltskim državam. Varnostne ocene večinoma kažejo proti Rusiji. Crisis24 ocenjuje, da bo Moskva v Baltiku nadaljevala z motnjami GPS kot obliko elektronskega bojevanja, katerega posledice čutijo tudi civilni sistemi (Crisis24). Izvršni direktor EUSPA, evropske agencije za vesoljski program, je dejal, da se Evropa ob vzhodni meji sooča z zelo močnimi motnjami, ki prizadenejo tako GPS kot evropski sistem Galileo (EUPerspectives). Vendar javno dostopen tehnični dosje za zdaj posameznih incidentov ne povezuje z določenimi ruskimi oddajniki. Sum je močan, forenzični dokaz pa tanek.

S čim se dejansko srečujejo piloti in ladijske posadke

Latvijska uprava za zračni promet je izdala stalna opozorila: GPS je lahko nezanesljiv na celotnem območju letalske informacijske regije Riga, piloti pa naj se opirajo na radarsko vodenje kontrolorjev in starejše zemeljske navigacijske svetilnike (Latvia NOTAM). Za potnike to ne pomeni, da letala padajo z neba. Pomeni manj razpoložljivih postopkov prileta, večjo obremenitev v pilotski kabini in možnost preusmeritev (EASA).

Na morju je švedska pomorska uprava opozorila, da motnje v Baltiku in Finskem zalivu vplivajo na GPS, sisteme za sledenje plovilom in radar (Swedish Maritime Administration). Ladijske posadke si v prometnih plovnih poteh in pri ozkih pristopih v pristanišča ne morejo več privoščiti, da bi zaupale enemu samemu viru položaja. Zato se vračajo k ročnemu preverjanju: primerjajo radarske kontakte, jemljejo vizualne smeri na obalne orientirje in zmanjšujejo hitrost. Tudi kadar se ne zgodi nič dramatičnega, dodatno delo povečuje porabo goriva in obremenjuje posadko.

Najbolj neposredno pritisk čuti Finska. Tamkajšnja mejna straža je opozorila na močne motnje GPS v Finskem zalivu, norveške oblasti pa so zaznale novejšo obliko motenj, ki jo že preiskujejo (Yle, Yle). Za trajektne prevoznike in obalni promet motnje niso več izredni dogodek, temveč del vsakdana: previdnejša plovba v bližini pristanišč, dodatne ure straže in stalna napetost zaradi možnosti, da instrumenti kažejo napačno sliko.

Stare rezerve, počasne nadgradnje

Prva evropska obrambna črta je nizkotehnološka: navigacijska opozorila, zemeljski svetilniki, ročno navzkrižno preverjanje in boljše poročanje o incidentih. EUROCONTROL, organ, ki usklajuje evropski zračni promet, spremlja podatke o položaju letal, da bi kartiral območja slabšanja signalov v celotnem omrežju (EUROCONTROL). Poljski geodetski organ je podpisal sporazum o sodelovanju pri analizi satelitskih signalov v realnem času, s čimer gradi sposobnost ločevanja med običajnim poslabšanjem signala in namernim posegom (gov.pl).

Najbolj otipljiva nadgradnja je funkcija sistema Galileo, imenovana OSNMA, v bistvu digitalni vodni žig na navigacijskem signalu. Sprejemniku omogoča, da preveri, ali signal res prihaja s satelita in ne od zemeljskega posnemovalca (EUSPA). Težava je v izvedbi: združljivi sprejemniki morajo priti v flote letal, ladij in vozil, ki so že v uporabi, to pa je proces, ki se meri v letih.

Sodobni promet, službe za nujno pomoč in časovna sinhronizacija infrastrukture temeljijo na satelitskih signalih, zasnovanih za svet, v katerem se nikomur ne bi splačalo ponarejati navigacije. Baltik kaže, da ta predpostavka ne drži več. Obrambni sistemi prihajajo, motnje pa so že tu. Ponarejen zaslon ne opozori nase. Samo tiho pokaže napačno mesto.