Finska ustavila promet zaradi dronov

Zjutraj 4. julija so bile plovne poti in zračne rute nad vzhodnim delom Finskega zaliva prazne. Finska bojna letala, helikopterji in mornariška plovila so bila v pripravljenosti ob obali. Razlog ni bil napad na Finsko, temveč ukrajinski napad z droni na območje Sankt Peterburga na drugi strani zaliva in tveganje, da bi se katero od orožij znašlo nad ozemljem zaveznice.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je potrdil, da so bile omejitve v zračnem in pomorskem prometu povezane z ukrajinsko dejavnostjo z droni v bližini Sankt Peterburga. Opozorilo za zračno nevarnost po njegovih besedah ni bilo potrebno, ker noben dron ni vstopil v finski zračni prostor (Ukrainska Pravda). Do 9.18 so promet znova sprostili (RBC-Ukraine). Dva dni prej, 2. julija, so uvedli podobno zaporo in jo odpravili, potem ko senzorji niso zaznali ničesar (Yle).

Ni bilo vdora v zračni prostor in ni bilo škode. Vendar je bila za več ur ustavljena civilna mobilnost znotraj prostora EU in Nata, ker je vojna v sosedstvu začela vplivati na odločitve na finskem ozemlju.

Finska odloča. Nato opazuje. EU postavlja okvir.

Pristojnost za takšno odločitev je nacionalna. Finske obrambne sile in organi civilnega letalstva so omejitve uvedli in odpravili sami. Nato zapore ni odredil. EASA, agencija EU za varnost v letalstvu, določa pravila in smernice za evropsko letalstvo na območjih konfliktov, ne poveljuje pa nacionalnim zaporam zračnega prostora (Eurocontrol).

Vloga Nata pod pragom 5. člena, določbe o kolektivni obrambi, po kateri napad na eno zaveznico pomeni napad na vse, je predvsem spremljanje, opozarjanje in pripravljenost. Namestnik poveljnika Natovega zavezniškega zračnega poveljstva je za Euronews dejal, da bi vstop drona v zračni prostor zavezništva lahko sprožil posredovanje lovcev, ki bi ga spremljali ali onesposobili (Euronews). Toda politična odločitev, ali se civilni promet prizemlji, ostane v Helsinkih, Talinu ali Vilni.

Zato je enako tveganje ob Baltiku dobilo različne politične razlage. Estonija je ponudila najbolj popustljiv okvir. Zunanji minister Margus Tsahkna naj bi po več poročilih dejal, da so zašli ukrajinski droni na ozemlju Nata »sprejemljiva cena«, če napadi škodijo ruskemu vojnemu gospodarstvu; ob tem je poudaril, da koridor skozi Finski zaliv prenaša velik del ruskega izvoza nafte (Eurointegration, LRT). Litva iste dogodke bere skozi Kaliningrad, kjer so Natovi lovci za nadzor zračnega prostora konec junija štirikrat posredovali zaradi ruskih letal, ki so letela brez vključenih transponderjev (TV3.lt).

Danska kaže bolj skeptično stran te razprave. Po poročanju Berlingske danska policija ni našla odločilnih tehničnih dokazov za drone, o katerih so poročali v bližini letališč, čeprav so oborožene sile vztrajale, da so bili droni vpleteni (Berlingske). Nedokončane preiskave v Københavnu kažejo tveganje: vlade lahko nejasne senzorske podatke spremenijo v občutek izrednih razmer, ne da bi javnosti predložile dokaz.

Česa državljani ne vidijo

Težje vprašanje je demokratični nadzor. Državljani so videli zaporo in ministrovo pojasnilo. Niso videli radarskih sledi, podatkov senzorjev ali obveščevalnih ocen, na katerih je temeljila odločitev. Omejitev, ki jo je Finska uvedla 2. julija, je bila sprva objavljena brez javne razlage (UA.news).

Finska previdnost je sama po sebi razumljiva. Smernice EASA za območja konfliktov letalske prevoznike že opozarjajo pred zahodnim ruskim zračnim prostorom zaradi tveganja napačne identifikacije in protiletalskih sistemov (Safe Airspace). Splošna raven grožnje je dokumentirana. Konkretni sprožilec vsake civilne motnje pa ostane zaupen.

Ob Baltiku ni skupnega standarda, po katerem bi državljanom pojasnili, zakaj se je ustavil njihov trajekt ali preusmeril njihov let zaradi vojne, v kateri njihova država ne sodeluje.