Finska s 125-61 odpravlja jedrsko prepoved

Dve generaciji je nordijska varnost slonela na skupni predpostavki: ne vstopati v vojaške bloke velikih sil in jedrsko orožje zadržati zunaj nordijskega ozemlja. Finska je prvo načelo opustila z vstopom v Nato leta 2023. Drugo je njen parlament odpravil 17. junija 2026, ko so poslanci s 125 glasovi proti 61 izbrisali splošno prepoved jedrskega orožja ter pod obrambnimi pogoji dovolili njegov uvoz, prevoz in posest (Yle, Bloomberg). To ne pomeni, da se bodo bojne glave takoj premaknile na Finsko. Pomeni pa, da se je pravna arhitektura odvračanja v severni Evropi spremenila.

Kaj zakon dejansko spreminja

Prejšnji finski zakon o jedrski energiji je prepovedoval vnos jedrske eksplozivne naprave v državo, njen prevoz, posest ali izdelavo. Reforma to prepoved črta in spreminja kazenski zakonik tako, da uvoz, prevoz, predaja in posest niso več kazniva dejanja, kadar so povezani s finsko vojaško obrambo, Natovo kolektivno obrambo ali sodelovanjem z zaveznicami (Kaleva, Euronews). Izdelava in uporaba jedrskega orožja ostajata kaznivi, zato Finska ni odprla poti k lastnemu jedrskemu programu.

Obrambni minister Antti Häkkänen je spremembo po poročanju Yle opisal kot omogočanje »polne uporabe Natovega jedrskega odvračanja«. Parlamentarni odbor za obrambo je poudaril, da finske zaveze glede neširjenja jedrskega orožja ostajajo nespremenjene in da odločanje ostaja v rokah finskih državnih organov. Dejanski učinek je ožji, kot nakazujejo številni naslovi: parlament je odstranil domačo pravno oviro, ki bi lahko v krizi blokirala zavezniško jedrsko dejavnost. Vsak konkreten premik jedrskega orožja bi še vedno zahteval ločeno politično odločitev v Helsinkih in pripravljenost zaveznice, ki jedrsko orožje ima (NATO).

Izpostavljen položaj Švedske

Glasovanje takoj pritiska na finsko sosedo. Švedska je v Nato vstopila brez zakonske prepovedi jedrskega orožja, vendar ohranja politično zavezo, da ga v miru ne bo gostila na svojem ozemlju. Ta položaj je zdaj bolj ranljiv: politično obljubo je mogoče umakniti tišje kot zakon, hkrati pa je Finska pokazala, da se ob spremenjeni oceni groženj upognejo tudi zakonske prepovedi.

Švedska parlamentarna razprava to napetost že odraža. Kritiki trdijo, da odsotnost formalne prepovedi izvršni oblasti pušča preširoko diskrecijo (Riksdagen). Dve nordijski sosedi sta zdaj pri istem zavezniškem vprašanju v različnih režimih odgovornosti: ena je zakon odpravila z glasovanjem, druga se opira na politično obljubo, ki lahko brez večjega hrupa preneha veljati.

Prazen prostor nadzora

Najmočnejša kritika finske reforme zadeva demokratični nadzor. Opozicijski poslanci in civilnodružbene skupine so vladi očitali, da ni jasno določila, kdo bo v prihodnje odobraval jedrske odločitve (New York Times). Ali bi tranzit zahteval novo parlamentarno glasovanje ali bi zadoščala odločitev vlade? Kakšne obveznosti obveščanja bi veljale? Javno dostopni dokumenti na to ne dajejo jasnega odgovora.

Francija v tem vidi svojo priložnost za širšo razpravo. Predsednik Emmanuel Macron evropske zaveznice poziva, naj se z jedrskimi vprašanji ukvarjajo resneje in ne le skozi ameriški varnostni dežnik. Finska sprememba mu daje uporaben argument: članica EU na neposredni meji z Rusijo zdaj sprejema, da mora biti odvračanje pravno uporabno, ne zgolj politično podprto. Finski uradniki reformo vendarle utemeljujejo strogo kot uskladitev z Natom, ne kot korak k francosko vodeni evropski jedrski zaščiti. Enako mejo je potegnil generalni sekretar Nata Mark Rutte, ko je opozoril, da Francija ne sodeluje v Skupini za jedrsko načrtovanje, organu, v katerem zaveznice usklajujejo jedrsko politiko (NATO). Finska je pravno oviro odstranila. Katera zaveznica bi jo v krizi dejansko uporabila, pod čigavim poveljstvom in s kakšnim demokratičnim nadzorom, pa glasovanje ni razjasnilo.