Finske obrambne sile zaprle helsinško letališče, potem ko je rusko motenje preusmerilo ukrajinske drone

Ob 4. uri zjutraj 15. maja je helsinško letališče obstalo. Finska lovska letala F/A-18 Hornet so poletela nad Uusimo, opozorila prek mobilnega omrežja so se prikazala na 1,8 milijona telefonih, prebivalcem pa so oblasti naročile, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Nekaj ur prej je Ukrajina po zaupnih Natovih kanalih opozorila, da bi lahko njene bojne drone, namenjene proti ruskim ciljem, rusko elektronsko bojevanje preusmerilo v finski zračni prostor. Tri ure pozneje se je letališče znova odprlo. Finske obrambne sile niso potrdile nobene kršitve zračnega prostora. Alarm se je izkazal za napačnega. Institucionalna slepa pega, ki jo je razkril, pa ni bila namišljena.

Štiri države, štiri improvizacije

V istem tednu je Latvija izdala regionalna opozorila prek mobilnega omrežja, potem ko so 7. maja v njen zračni prostor vstopili trije ukrajinski droni, dva pa sta strmoglavila pri Rēzekneju. Eden je zadel prazne naftne rezervoarje. Estonija je lokalizirana opozorila poslala le prebivalcem okrožij Võru in Ida-Viru, nato pa jih je v nekaj urah preklicala. Poljska je dvignila lovska letala in okrepila kopensko zračno obrambo, javnosti pa ni sporočila ničesar.

Vsaka odločitev je bila sama zase razumljiva. Skupaj kažejo vrzel: Nato nima skupnega postopka za ravnanje z dronom zavezniške države, ki zaide v zračni prostor druge zaveznice. Natova doktrina cilje razvršča v dve kategoriji, sovražne ali prijateljske. Ukrajinski dron, ki ga preusmeri rusko motenje, ne sodi jasno v nobeno od njiju. Ker Natova pravila delovanja ne veljajo za nacionalne oborožene sile, kadar delujejo na lastnem ozemlju, vsaka država improvizira sama.

Opozorilni sistem, ki ni bil pripravljen

Finska aplikacija 112 Suomi, na katero se zanašata približno dva milijona uporabnikov, je odpovedala ravno v ključnem trenutku. Prvo opozorilo o nevarnosti je prišlo do uporabnikov. Sporočilo o koncu nevarnosti pa številnih uporabnikov ni doseglo še eno do dve uri, ker aplikacija za posodobitev potrebuje internetno povezavo. Celično oddajanje, sistem javnega opozarjanja, ki sporočila pošlje neposredno prek baznih postaj in ne potrebuje aplikacije, bi moralo biti po Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah v vseh državah članicah EU vzpostavljeno do junija 2022. Finska zamuja šest let. Sistem ne bo pripravljen pred koncem leta 2027.

Nemčija, ki je celično oddajanje uvedla po poplavni katastrofi v dolini Ahr leta 2021, zdaj prek vsaj enega opozorilnega kanala doseže 97 odstotkov prebivalstva. Latvija je 7. maja celično oddajanje uporabila, vendar so prebivalci Rēzekneja opozorila prejeli 70 minut po tem, ko je dron že strmoglavil. EU lahko določi roke. Ne more pa zagotoviti, da jih države res izpolnijo.

Politične posledice sledijo geografiji

Latvijska premierka Evika Siliņa je 14. maja odstopila, potem ko je brez posveta s koalicijsko stranko obrambnega ministra enostransko razrešila in s tem porušila vladno koalicijo. Incidenti z droni so sprožili spopad, vendar je bil globlji razlog razpad koalicijske discipline, ki ga je kriza potisnila na površje (la.lv, Le Monde). V Estoniji je obrambni minister Hanno Pevkur javno zahteval, naj Ukrajina v drone vgradi »varnostna stikala«, samodejne mehanizme za samouničenje, ki bi uničili drone, če odstopijo od načrtovane poti. Finska je bila ostrejša: obrambni minister Häkkänen je Kijevu sporočil, da je uporaba finskega zračnega prostora »strogo prepovedana. Popolnoma prepovedana«.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je vsa odstopanja pripisal namernemu ruskemu elektronskemu bojevanju in ponudil, da v baltske prestolnice pošlje varnostne strokovnjake.

Tekma za zapiranje vrzeli

Pri opremi se odzivi premikajo hitro. Rheinmetall in Deutsche Telekom sta štiri dni pred helsinškim alarmom napovedala skupni projekt civilnega ščita pred droni, ki bi mobilne bazne postaje uporabljal kot pasivne radarske senzorje. Nato je v Romuniji začel preizkuse protidronske obrambe v okviru operacije Eastern Sentry. Bukareštanska deveterica, skupina devetih vzhodnih članic Nata, je na majskem vrhu pozvala h konsolidirani zračni obrambi.

Vse te pobude ciljajo na zaznavanje in prestrezanje. Ne rešujejo doktrinarne vrzeli: ko zavezniški dron prečka državno mejo, kdo odloči, kaj ta dron je, in kaj se zgodi potem? Nastajajoča Natova evropska pobuda za obrambo pred droni meri na polno operativnost v letih 2027 in 2028, vendar se osredotoča na sovražne drone, ne na dvoumno tretjo kategorijo, s katero so se ta mesec že soočile štiri države. Ključno vprašanje je, ali se bo doktrina prilagodila prej, kot bo naslednji dron končal kje drugje kot na praznem polju.