Fitch odloča o boniteti Romunije

Fitch bo po zaprtju trgov v četrtek objavil novo oceno romunske državne bonitete. Romunija je pri BBB-, zadnji stopnji naložbenega razreda. Ena stopnja nižje pomeni razred, ki ga trgi označujejo kot špekulativnega, kar državi običajno močno podraži zadolževanje. Moody's bo oceno pregledal 7. avgusta, S&P pa oktobra, zato je četrtkova odločitev prva od treh, ki bodo določale, koliko bo Bukarešta plačevala za novo zadolževanje.

Primanjkljaj se je zmanjšal, toda trgi dvomijo o vzdržnosti popravka

Osrednja proračunska številka je boljša. Proračunski primanjkljaj je v prvi polovici leta znašal 2 odstotka BDP, potem ko je bil leto prej pri 3,64 odstotka (Romania Insider, Digi24). Analitiki Erste/BCR so prav to izboljšanje navedli kot razlog za pričakovanje, da bo Fitch oceno ohranil, vendar z negativnimi obeti (Spotmedia, SeeNews).

Težava je v okolju, v katerem je ta številka nastala. Evropska banka za obnovo in razvoj pričakuje, da se bo romunsko gospodarstvo leta 2026 skrčilo za 0,2 odstotka, potem ko je leta 2025 zraslo le za 0,7 odstotka (EBRD). Ko se gospodarska aktivnost zmanjšuje, je nižanje primanjkljaja težje, saj se davčni prihodki praviloma znižujejo, pritiski na socialne izdatke pa povečujejo.

Maja je inflacija dosegla 10,85 odstotka, Narodna banka Romunije pa ključno obrestno mero, po kateri se pri centralni banki zadolžujejo poslovne banke, drži pri 6,5 odstotka, najvišje v EU (Romania Insider, International Investment). Visoke obrestne mere pomagajo braniti valuto, hkrati pa dražijo kredit za državo, podjetja in gospodinjstva. Vršilec dolžnosti finančnega ministra Alexandru Nazare je dejal, da je Romunija bonitetnim agencijam predstavila svoje argumente, vendar možnosti znižanja ocene ni izključil (Agerpres).

Kaj bi sprožilo znižanje Fitcha in česa ne

Če bi samo Fitch oceno znižal na BB+, bi bil to resen signal, ne pa samodejni ukaz za prodajo romunskih obveznic. Pravila EU za pokojninske sklade, zavarovalnice in investicijske sklade od upravljavcev zahtevajo presojo tveganja, ne pa prodaje obveznic takoj, ko ena agencija prestopi mejo naložbenega razreda (direktiva UCITS, delegirana uredba Solventnost II). Nekateri obvezniški indeksi, ki jim sledijo veliki skladi, uporabljajo srednjo oceno treh agencij, zato bi Romunija po tej metodologiji ostala v naložbenem razredu, dokler bi Moody's in S&P oceno ohranila (State Street BWZ).

Prava škoda bi nastala pri stroških zadolževanja. Višji donosi državnih obveznic pomenijo, da Bukarešta ob vsaki novi izdaji dolga plača več obresti. Bankam, ki imajo v bilancah romunske državne obveznice, se zniža vrednost papirjev, ki jih zastavljajo kot zavarovanje, zato lahko manj ugodno kreditirajo podjetja in gospodinjstva. Romunija se ob tem ne more opreti na Evropsko centralno banko, da bi umirila njen obvezniški trg tako, kot lahko to včasih pričakujejo članice euroobmočja. Ker ni v euroobmočju, pritisk neposredno prevzame lev.

Donosi romunskih desetletnih obveznic so bili že pred odločitvijo okrog 6,7 odstotka, približno 3,2 odstotne točke nad avstrijsko referenčno vrednostjo (Curs de Guvernare, ECB). Ta razmik že odraža precejšen dvom. Znižanje ocene bi ga še razširilo.

Evropski denar povečuje tveganje, regija ostaja mirna

Kot smo poročali v začetku meseca (To Brief), Romunija tvega izgubo približno 4,5 mrd. evrov nepovratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje, če do 31. avgusta ne sprejme šestih reformnih zakonov (Libertatea). Parlament je 29. julija na izrednem zasedanju potrdil več zakonov, toda vršilec dolžnosti predsednika vlade Ilie Bolojan je odložil zakon o plačah v javnem sektorju, mejnik, vezan na približno 770 mio. evrov (Brussels Times), ker njegova začasna vlada nima dovolj glasov. Romunija je doslej počrpala 60,6 odstotka dodeljenih sredstev za okrevanje, zato ozko grlo ni začetek programa, temveč pravočasno dokončanje poznih reform. Pravila Evropske komisije za zaprtje programa ne puščajo manevrskega prostora: mejniki, doseženi po roku, se ne upoštevajo (smernice Komisije za zaprtje).

Vlagatelji to za zdaj obravnavajo kot izključno romunsko težavo. Analitiki PKO BP so Srednjo in Vzhodno Evropo opisali kot »zdravo gospodarstvo z nezdravimi javnimi financami« in Romunijo izpostavili kot državo, kjer nižanje primanjkljaja najbolj duši rast (PKO BP). S&P Češko ocenjuje z AA-/stabilno, Poljsko z A-/stabilno, Romunija in Madžarska pa sta pri BBB-/negativno na spodnjem robu naložbenega razreda (Economica). Podatki avstrijske centralne banke o donosih potrjujejo razkol: romunski dolgoročni donos je dosegel 6,94 odstotka, češki pa 4,32 odstotka (OeNB). Trgi tveganje razvrščajo po posameznih državah.

Romunija se lahko ta teden izogne znižanju Fitcha, če bo agencija izboljšanje polletnega primanjkljaja ocenila kot verodostojno. Toda trgi ji že zdaj zaračunavajo ceno šibkega dolžnika, ker je fiskalni popravek še vedno odvisen od reformnih zakonov, ki jih začasna vlada brez parlamentarne večine morda ne bo mogla sprejeti.