Romuniji grozi neinvesticijski razred

Fitch bo 31. julija znova presojal bonitetno oceno romunskega državnega dolga. Vse tri velike bonitetne agencije Romunijo trenutno ocenjujejo z najnižjo še investicijsko oceno, BBB-/Baa3, pri vseh treh pa je obet negativen (SeeNews, Romania Insider). Že eno znižanje bi državo potisnilo na rob špekulativnega razreda, pri nekaterih vlagateljih pa bi lahko sprožilo prodajo za več milijard evrov obveznic. Vlada, ki naj bi uredila javne finance, je maja padla po izglasovani nezaupnici (JURIST).

Dvojni primanjkljaj hrani samega sebe

Romunija ima največji proračunski primanjkljaj v Evropski uniji, 7,9 odstotka BDP v letu 2025, hkrati pa tudi primanjkljaj tekočega računa, torej razliko med prihodki in izdatki države v poslovanju s tujino, blizu 8 odstotkov BDP (ING Think, European Commission). Mehanizem je preprost: javna poraba podpira domačo potrošnjo in uvoz, zato se zunanji primanjkljaj širi, država pa za financiranje obeh vrzeli potrebuje vse več tujega kapitala. Ko vlagatelji izgubijo zaupanje, se ta tok lahko hitro obrne.

Prvi znaki obrata so že vidni. BDP se je v prvem četrtletju 2026 medletno skrčil za 1,7 odstotka (China-CEE Institute). Inflacija je aprila dosegla 10,71 odstotka, največ v EU, romunska centralna banka (BNR) pa ključno obrestno mero ohranja pri 6,5 odstotka (BNR). Realna obrestna mera, torej obrestna mera po odbitju inflacije, je približno minus štiri odstotke. Varčevalci in tuji imetniki romunskih obveznic tako izgubljajo kupno moč že s tem, ko držijo romunska sredstva.

BNR je ujeta med dve slabi možnosti. Dvig obrestnih mer bi poglobil recesijo in podražil zadolževanje države. Znižanje bi pospešilo zdrs leja, ki je že presegel raven 5,20 za evro, torej območje, ki ga je centralna banka leta branila. Devizne rezerve so se samo aprila zmanjšale za približno 2,3 milijarde evrov, deloma zaradi posegov na valutnem trgu (BNR, Spotmedia). Romunija ni v euroobmočju, zato za prekinitev takšne spirale nima varovala Evropske centralne banke.

Sosednje države se oddaljujejo

Romunska ranljivost je izrazitejša zaradi primerjave z državami v neposredni okolici.

Donosnost madžarskih desetletnih obveznic se je od začetka leta 2026 znižala za 140 do 150 bazičnih točk; bazična točka pomeni stotinko odstotne točke. Trgi so v cene vračunali možnost ustavne večine stranke Tisza in verodostojnejšo pot proti prevzemu evra (Portfolio.hu). Poljska ima kljub primanjkljaju nad 7 odstotki BDP drugačno osnovo: 80 odstotkov dolga financira doma, gospodarstvo pa raste po 3,4-odstotni stopnji, zato je z oceno A-/A2 več stopenj nad Romunijo (Bankier.pl). Romunske obveznice so se nekoč trgovale kot del širšega srednje- in vzhodnoevropskega svežnja. Ta primerjava za vlagatelje vse manj drži.

Kaj bi sprožilo znižanje ocene

Če Fitch ali katera druga agencija Romunijo zniža pod BBB-, se začnejo uporabljati pravila indeksov. Bloomberg Global Aggregate, referenčni indeks, ki mu sledijo pasivni skladi z več bilijoni dolarjev premoženja, uporablja srednjo oceno treh agencij; znižanje pri dveh od treh bi Romunijo izločilo iz indeksa (Bloomberg methodology). Pokojninski skladi in zavarovalnice, ki smejo kupovati samo obveznice investicijskega razreda, bi v naslednjih tednih morali prodajati. To bi razširilo pribitke nad varne nemške obveznice, zvišalo stroške zadolževanja in dodatno pritisnilo na lej.

Romunski proračunski primanjkljaj se je v prvem četrtletju 2026 sicer zmanjšal na 1,03 odstotka BDP, potem ko je leto prej znašal 2,28 odstotka BDP. K temu so prispevali višji prihodki od DDV po lanskem julijskem dvigu stopnje (Romania Journal). Toda prvo četrtletje je za romunske javne finance sezonsko najugodnejše, izdatki pa se kopičijo v drugi polovici leta. Največji neizkoriščeni vir prihodkov ostaja skoraj nedotaknjen: 29,5-odstotna vrzel pri pobiranju DDV, največja v EU (VATupdate, IMF).

Fitch mora zdaj presoditi, ali lahko začasna vlada brez trdnega parlamentarnega mandata verodostojno obljubi popravek teh številk. Časovnica ji ne pomaga: 31. julij bo prišel, preden bi lahko nova vlada sprejela proračun.