Pet zaveznic krije Magyarjevo prepoved orožja

Péter Magyar je 28. maja prišel na sedež Nata na prvo srečanje z generalnim sekretarjem Markom Ruttejem z enakim stališčem, kot ga je imel njegov predhodnik: Madžarska Ukrajini ne bo pošiljala orožja. Spremenil se je okvir. Pet precej večjih gospodarstev je tik pred tem ustavilo edini mehanizem, ki bi Budimpešto lahko posebej izpostavil.

Aritmetika zavrnitve

Magyarjeva prepoved sledi domačemu javnemu mnenju. Vojaško pomoč Ukrajini podpira le 12 odstotkov Madžarov, medtem ko je povprečje EU 56 odstotkov, kaže raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR, vseevropski think tank) s konca aprila (Telex). Tudi med volivci njegove stranke Tisza je podpora prekinitvi energetskih vezi z Rusijo po aprilskih volitvah padla s 67 na 48 odstotkov. Volilno telo, ki je odstavilo Orbána, hoče sprostitev evropskega denarja. Oboroževanje Ukrajine ni bilo del tega mandata.

Magyar je dodal vzvod, ki ga Orbán ni znal učinkovito uporabiti: ukrajinsko pot v EU povezuje s približno 100.000 pripadniki madžarske manjšine v Zakarpatju. Pred kakršnim koli srečanjem z Zelenskim zahteva pravno zavezujoča jamstva glede jezika, izobraževanja in kulturne avtonomije. Predlaga, da bi se sestala v Berehovem, zakarpatskem mestu z madžarsko večino (Euronews).

Ščit petih držav

Ruttejev javni odziv je bil spravljiv. Uradno sporočilo Nata je pohvalilo Madžarsko, ker vodi bojno skupino prednjih kopenskih sil, eno od večnacionalnih enot na vzhodnem krilu zavezništva, gosti poveljstvo večnacionalne divizije in prispeva pripadnike mirovnih sil na Kosovu (NATO). Orožja za Ukrajino ni omenilo. Prav tako ni omenilo, da so madžarski obrambni izdatki padli z 2,21 na 2,07 odstotka BDP, zaradi česar je Madžarska edina članica Nata, ki se premika nazaj (KPMG).

Za zadržanost je obstajal razlog. Šest dni prej so Združeno kraljestvo, Francija, Španija, Italija in Kanada ustavile Ruttejev predlog, po katerem bi morale zaveznice za vojaško pomoč Ukrajini nameniti najmanj 0,25 odstotka BDP. »Mislim, da ta predlog ne bo vložen,« je priznal Rutte (EuroMaidan Press, TRT World).

Ko je spodnji prag izpadel, je izginil tudi pritisk. Odločitve v Natu zahtevajo soglasje vseh 32 članic. Pod Orbánom je bila Budimpešta osamljena zaviralka: blokirala je evropska povračila za dobave orožja in srečanja med Ukrajino in Natom. Magyarjeva zavrnitev učinkuje drugače, ko na poti že stojita Združeno kraljestvo in Francija.

Tri sosede, tri presoje

Najhladnejša je Poljska. Varšava za obrambo namenja približno 4,8 odstotka BDP in Magyarjev premik razume predvsem kot kozmetiko (Forsal). To, da Madžarska krči proračun, medtem ko Poljska nosi breme vzhodnega krila, hrani spor o delitvi bremen, ki je starejši od Magyarja.

Nemčija je potrpežljivejša. Berlin kot dejanski napredek vidi konec aktivne institucionalne sabotaže. Nemški inštitut DGAP, eden vodilnih zunanjepolitičnih think tankov v državi, Magyarjev pristop opisuje kot premik od »aktivnega oviranja« k »pasivni neudeležbi« (DGAP). Za kanclerja Merza je ta razlika dovolj, da Budimpešti pusti nekaj političnega kredita.

Najbolj skeptični so baltski predstavniki. Opozarjajo, da Magyar za srečanje z Zelenskim postavlja strožje pogoje, kot jih je formalno zahteval Orbán: najprej zakonodajne spremembe o pravicah manjšin, šele nato pogovor na štiri oči.

Kaj bo izsilila Ankara

Vrh Nata v Ankari 7. in 8. julija bo dvoumnost težko pustil nedotaknjeno. Rutte želi časovnice posameznih zaveznic za pot proti 5 odstotkom BDP do leta 2035 in okvir za trajno podporo Ukrajini (NATO). Madžarsko zmanjševanje izdatkov bo pri primerjavi po državah vidno.

Pravila soglasja v Natu Magyarju za zdaj pomagajo. Ne blokira več skupnega delovanja zaveznic, vendar k njemu tudi ne prispeva. Pravi pritisk zato ne bo prišel iz Ankare, temveč iz Bruslja. Zamrznjena evropska sredstva za Madžarsko imajo rok 31. avgust (Euronews), Evropska komisija pa bo pred sprostitvijo denarja pričakovala napredek pri vladavini prava. Magyar je volivcem obljubil evropski denar in nobenega orožja za Ukrajino. Kako dolgo lahko dostavi oboje, je odvisno od tega, ali ga bo Komisija prisilila v izbiro.