Tri ruske rakete in dva drona nad Moldavijo

Po besedah predsednice Maia Sandu je v soboto zjutraj v Moldavijo priletelo pet ruskih raket in brezpilotnih letalnikov, ki so eksplodirali na njenem ozemlju (Kyiv Independent). Moldavijski nadzorni sistemi so spremljali njihov let, toda v nobenem uradnem poročilu ni omenjeno, da bi jih poskušali sestreliti. Obrambni minister je napovedal načrt za nakup prestreznikov. Ker Moldavija ni članica Nata, nobena zaveznica v tem času ni dolžna zapolniti vrzeli v njeni obrambi.

Kaj je padlo in kam

Ministrstvo za obrambo je sprva sporočilo, da je v soboto zjutraj, 3. oktobra, v moldavski zračni prostor priletelo pet dronov, medtem ko je Rusija napadala Ukrajino (Digi24). Po ogledu krajev, kamor so padli, je obrambni minister Anatolie Nosatîi popravil podatek: šlo je za tri rakete in dva drona (RBC-Ukraine).

Ta popravek je pomemben za oceno obrambnih zmogljivosti. Rakete letijo hitreje od dronov, ki jih Moldavija zaznava že več let, za njihovo prestrezanje pa so praviloma potrebni zmogljivejši sistemi, kot jih ima na voljo majhna vojska.

Največ škode je bilo pri kraju Crocmaz na jugovzhodu države. Eksplozija v vinogradu ali njegovi bližini je zanetila rastje in razbila okna na gospodarskem poslopju (WP). Po prvih uradnih poročilih ni bil nihče poškodovan (Digi24).

Podatki o številu orožij in nastali škodi temeljijo na navedbah moldavske vlade. Ko je nastajal ta članek, radarskih sledi in analiz drobcev še ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Policisti in vojaki so zavarovali prizorišča, Sandu pa je prebivalce pozvala, naj se ne približujejo ostankom (Logos Press). Ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika Olega Ozerova in mu izročilo protestno noto (Korrespondent).

Zaznani, a ne prestreženi

Šibka točka Moldavije je v razkoraku med zaznavanjem orožja in njegovo sestrelitvijo. Nadzorni sistemi so spremljali sobotni let, vendar predsednica, ministrstvi za zunanje zadeve in za obrambo v svojih izjavah ne omenjajo prestrezanja (Logos Press).

To, da orožja niso prestregli, še ne dokazuje, da bi ga lahko. Sestrelitev rakete nad polji in vasmi lahko razprši drobce po hišah, iz razpoložljivih podatkov pa ni mogoče ugotoviti, ali je imela Moldavija v bližini primerno orožje. Prav tako ni jasno, ali so prebivalce opozorili pred eksplozijami.

Sobota ni bila prvi vdor v moldavski zračni prostor. Ministrstvo za obrambo je od leta 2022 do 24. septembra 2026 naštelo 81 kršitev, od tega 44 letos (Newsmaker). Številke zajemajo prelete meje, ne eksplozij.

Nosatîi pravi, da vlada pripravlja nakup raket in dronov prestreznikov ter širitev nadzora (Ziarul de Gardă).

Za zdaj je to le načrt nakupa. Moldavija še nima delujočega sistema zračne obrambe.

Evropska pomoč brez jamstva za zaščito

Moldavija je kandidatka za članstvo v EU in partnerica Nata. Sodelovanje prinaša pomoč, ne pa zagotovila za zaščito. Peti člen pogodbe o Natu določa, da članice napad na eno od njih obravnavajo kot napad na vse, vendar velja le za ozemlje članic (NATO). Sosednjo Romunijo varuje, Moldavije pa ne.

Romunski mediji so poročali o eksplozijah čez mejo, ne pa tudi o odzivu romunskih letal (Adevărul). Ta molk ne dokazuje, da ni vzletelo nobeno letalo. Pomeni pa, da se nihče javno ni skliceval na vlogo pri obrambi moldavskega zračnega prostora.

Pomoč EU je bila namenjena opremi. Maja 2024 je odobrila paket za moldavsko vojsko iz Evropskega mirovnega instrumenta, sklada EU za vojaško pomoč partnerskim državam (EU Council). Sredstva Moldaviji pomagajo krepiti vojsko, ne zavezujejo pa nobene članice EU, da bi streljala na orožje, ki prečka moldavsko mejo.

Sobotno ukrepanje je ljudi odvrnilo od nevarnih ostankov, po prvih poročilih pa ni bil nihče poškodovan. O obrambi je mogoče sklepati ožje: Moldavija je zaznala pet orožij, v razpoložljivih poročilih ni podatka, da bi katero prestregla, prestreznikov, ki jih želi kupiti Nosatîi, pa še nima. Dokler jih ne kupi in usposobi za delovanje, mora svoj zračni prostor braniti sama. Nosatîi bi moral Moldavcem povedati, kdaj naj bi se to spremenilo.