Flandrija rešuje Volvo Ghent

Flandrija je pripravljena nameniti 119 mio. evrov, da bi pri življenju ohranila Volvovo tovarno v Gentu, zadnjo preostalo avtomobilsko tovarno v Belgiji. Evropska komisija je medtem že odobrila 267 mio. evrov slovaške državne pomoči za novo Volvovo tovarno v Košicah, ki naj bi od leta 2027 prevzela dva od treh električnih modelov iz Genta. Obe subvenciji gresta istemu končnemu lastniku: kitajski skupini Geely, ki obvladuje Volvo Cars. Skupaj to pomeni 386 mio. evrov evropskega javnega denarja za eno korporacijsko skupino, pri čemer ena pomoč financira nadomestno proizvodnjo, druga pa poskuša preprečiti zlom stare lokacije.

Trideset let zapiranja tovarn

Gent je zadnja postaja dolgega belgijskega industrijskega umika. Država je že izgubila Renault Vilvoorde leta 1997, Opel Antwerpen leta 2010, Ford Genk leta 2014 in Audi Bruselj leta 2025. Vzorec se je ponavljal: multinacionalni lastnik se je skliceval na visoke stroške dela, vlada je skušala posredovati, proizvodnja pa se je kljub temu preselila drugam. Belgijska proizvodnja avtomobilov je z več kot milijona vozil na leto padla na približno 300.000 danes.

Tovarna v Gentu zaposluje 6.500 ljudi in izdela 212.000 vozil ob zmogljivosti 300.000 vozil, kar pomeni 71-odstotno izkoriščenost. To slabi njen pogajalski položaj. Dobaviteljska veriga se že kruši. Plasman, dobavitelj odbijačev s približno 350 zaposlenimi, od katerih jih polovica dela neposredno za Volvo, je napovedal zaprtje do oktobra 2026. Delavci so 2. junija stavkali, Volvo pa je moral približno 4.000 zaposlenih poslati domov v začasno brezposelnost.

Kako je denar zapakiran

Flamska pomoč je razdeljena na 80 mio. evrov za inovacije in baterijsko tehnologijo, 30 mio. evrov za energetsko učinkovitost in 9 mio. evrov za prekvalifikacijo delavcev. Flamski ministrski predsednik Diependaele jo je opisal kot ukrep, ki ni »prazen ček«, čeprav konkretni zaposlitveni pogoji še niso objavljeni.

Ta izbira besed ni nepomembna. Pravila EU o državni pomoči namreč ne vsebujejo mehanizma, ki bi sam po sebi preprečil zaprtje tovarne. Če bi pomoč označili kot reševanje podjetja, bi zanjo veljale precej strožje zahteve. Zato je denar predstavljen kot zelena naložba. Ko bo Flandrija subvencijo uradno priglasila Komisiji, bo ključno vprašanje, ali lahko pomoč res spremeni načrte Geelyja ali zgolj plača odločitve, ki so bile že sprejete.

Košice so aprila 2024 dobile zeleno luč Komisije po pravilih o regionalni pomoči za manj razvita območja. Volvo poleg javnega denarja vlaga 1,2 mrd. evrov lastnega kapitala. V tovarni je že nameščenih 600 robotov, izdelali pa so več kot 100 preskusnih karoserij. Polna proizvodnja je načrtovana pri 250.000 vozilih na leto.

Premik poganjata strošek dela in tehnologija. Povprečna letna plača v Belgiji znaša približno 59.600 evrov, na Slovaškem pa okoli 20.300 evrov. Košice bodo uporabljale tudi megacasting, postopek ulivanja velikih aluminijastih delov v enem kosu namesto varjenja več sto sestavnih delov. Starejša proizvodna linija v Gentu tega ne omogoča.

Kdo pridobi, kdo izgubi, kaj ostane odprto

Komisija je 267 mio. evrov pomoči za Košice odobrila za ustvarjanje 3.300 delovnih mest. Belgija mora zdaj pri isti Komisiji zaprositi za 119 mio. evrov za zaščito 6.500 delovnih mest, ki jih deloma ogroža prav naložba v Košicah. Regulator je isti, lastnik je isti, pravna okvira pa se uporabljata za nasprotni strani istega proizvodnega premika.

Volvo Cars ne more zapolniti obeh tovarn. Družba je leta 2025 ustvarila le 0,3 mrd. švedskih kron dobička iz poslovanja, kar je 99 odstotkov manj kot leto prej. Predsednik Geelyja Li Shufu je napovedal, da bo skupina prenehala graditi nove tovarne, ker se avtomobilska industrija sooča s »hudo svetovno presežno zmogljivostjo«. Evropske avtomobilske tovarne skupaj delujejo pri približno 55-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti.

Dva od treh električnih modelov iz Genta, EX40 in EC40, skupaj približno 42.000 vozil leta 2025, se bosta v Košice preselila ne glede na flamsko subvencijo. V Gentu ostaja EX30, ki so ga v Belgijo pripeljali predvsem zato, da bi se izognili carinam EU na električne avtomobile kitajske proizvodnje. Če se te carine v trgovinskih pogajanjih omilijo, oslabi tudi ta razlog.

Marc Staelens iz sindikata ABVV-Metaal je razmerje opisal neposredno: »Vsak model mora postati cenejši. Če to ne uspe, proizvodnjo preselijo v države z nizkimi plačami.« Flandrijskih 119 mio. evrov ne zapira plačne vrzeli, ne vgrajuje manjkajoče tehnologije in ne zapolni praznih proizvodnih zmogljivosti. Kupuje čas. Ali bo ta čas kaj spremenil, bo odločilo Geelyjevo vprašanje presežnih zmogljivosti.