Fosilni CO₂ naj bi upadel, emisije na rekordu

A small fossil fuel dip meets a less certain rise from land.
Kompozicija slike · tobriefPo napovedi naj bi se svetovne emisije CO₂ iz fosilnih goriv leta 2026 nekoliko zmanjšale, skupni izpusti zaradi človekovih dejavnosti pa bi se lahko povzpeli na novo rekordno raven (predobjava Global Carbon Budget). Skupna vsota vključuje tudi emisije zaradi rabe zemljišč, ki naj bi se povečale. Obe spremembi sta majhni in nobena še ne kaže na trajen trend.
Emisije človeštva si lahko predstavljamo kot račun z dvema postavkama. Prva zajema premog, nafto, plin in cement. Druga vključuje emisije zaradi krčenja in poškodovanja gozdov, pridobivanja lesa ter izsuševanja ali požiganja šotišč. Od nje odštejejo ogljik, ki ga iz ozračja vežejo gozdovi, ko se obnavljajo.
Letos naj bi se emisije iz fosilnih goriv zmanjšale za 0,4 odstotka oziroma za približno 0,15 milijarde ton, na 38,2 milijarde ton CO₂ (predobjava Global Carbon Budget). Po navedbah Global Carbon Project bi bil to prvi letni upad emisij iz fosilnih goriv po pandemičnem letu 2020. Emisije zaradi rabe zemljišč naj bi se medtem povečale s približno 4,4 na 5,1 milijarde ton. Skupna vsota bi tako narasla z 42,8 na rekordnih 43,3 milijarde ton po osrednji oceni (predobjava Global Carbon Budget).
Podatki izhajajo iz Global Carbon Budget, letnega pregleda virov emisij CO₂ in ponorov, ki ga odstranjujejo iz ozračja. Letošnja izdaja je še predobjava, zato jo drugi znanstveniki še preverjajo. Spremljevalna analiza je ta postopek že prestala in je objavljena v reviji Nature Climate Change.
Zakaj je emisije zaradi rabe zemljišč težje oceniti
Emisije iz fosilnih goriv je mogoče oceniti podobno kot porabo elektrike z odčitavanjem števca. Raziskovalci jih izračunajo iz nacionalnih podatkov o porabi goriv in proizvodnji cementa, ki kažejo, kaj je bilo prodano in porabljeno. Za emisije zaradi rabe zemljišč števca ni. Raziskovalci jih ocenjujejo z računalniškimi modeli, ki izračunajo, koliko ogljika rastline in tla shranijo ali izgubijo. To je podobno ocenjevanju teže gozda na podlagi letalskih posnetkov in podatkov o rasti dreves.
Šota pokaže, zakaj je takšna ocena zahtevna. Gre za delno razkrojene rastlinske ostanke, ki se kopičijo v razmočenih tleh, podobno kot v kompostnem kupu, ki se nikoli povsem ne razgradi. Zato vsebuje veliko ogljika. Ko se šota izsuši ali zgori, se ta ogljik sprosti. Koliko ga uide v enem letu, je veliko težje ugotoviti kot prešteti sode nafte.
Rekord znotraj intervala negotovosti
Razlika med ocenama se vidi v intervalih negotovosti, ki kažejo razpon, znotraj katerega naj bi bila dejanska vrednost. Napoved za emisije iz fosilnih goriv sega od 1,5-odstotnega upada do 0,6-odstotne rasti (predobjava Global Carbon Budget). Zato ni jasno niti, v katero smer so se te emisije spremenile.
Ocena za rabo zemljišč je še manj zanesljiva. Že pri oceni emisij za leto 2025 znaša negotovost ±2,6 milijarde ton, kar je precej več od približno 0,7 milijarde ton, za kolikor naj bi se emisije letos povečale (predobjava Global Carbon Budget). CICERO, katerega znanstveniki so sodelovali pri pripravi bilance, opozarja, da zaradi te negotovosti majhnemu povečanju skupnih emisij ni mogoče pripisati večjega pomena.
Ločiti je treba tudi med dvema podobnima, a različnima podatkoma. Te številke merijo emisije, torej količino CO₂, ki jo človeštvo izpusti v posameznem letu. Koliko CO₂ se dejansko nabere v ozračju, je odvisno tudi od tega, koliko ga vsako leto vsrkata kopno in oceani. Global Carbon Budget ta naravna ponora spremlja ločeno. Rekordne emisije kažejo, kako močno človeštvo obremenjuje podnebje; odziv ozračja pa je odvisen tudi od tega, koliko CO₂ narava tisto leto odstrani.
Za dosego podnebnega cilja štejejo prav emisije. Po oceni Global Carbon Project ostaja na voljo le še približno 150 milijard ton CO₂, če naj se segrevanje omeji na 1,5 °C. To je manj kot štiri leta emisij pri sedanji ravni (ICOS). Letošnja napoved kaže, kako lahko manjše emisije iz fosilnih goriv sovpadajo z višjo skupno vsoto. Nobena od napovedanih sprememb še ne potrjuje trajnega trenda; naslednja letna bilanca bo prvi pokazatelj, ali se bo upad emisij iz fosilnih goriv obdržal.
Details about this article
- Model:
- claude-opus-5-5
- Generated:
- 11/11/2026, 2:11:29 AM
- Pipeline run:
- eu_pipeline_20261111_005008
- Watermark:
- SynthID (Google's invisible watermark)
- Human review:
- None before publication