Štiri države za posojila Ukrajini

Evropska unija že dve leti Ukrajini nakazuje dobičke iz zamrznjenih ruskih državnih sredstev. Švedska, Nizozemska, Španija in Poljska bi šle korak dlje: glavnico v višini 210 mrd. evrov bi uporabile kot zavarovanje za novo financiranje Ukrajine (Reuters, Kyiv Independent). Razlika med dobičkom in glavnico je jedro celotnega političnega spora.

Obrestni prihodki že tečejo. EU je Kijevu doslej nakazala 8 mrd. evrov, zadnjo tranšo v višini 1,4 mrd. evrov avgusta (EEAS). Temeljne rezerve ostajajo pravno imobilizirane na podlagi sankcijske uredbe EU, vendar kot premoženje niso bile zasežene (Eur-Lex, Uredba Sveta 2022/334). Pismo štirih vlad Evropsko komisijo poziva, naj znova odpre »nove možnosti« za uporabo teh rezerv. Ker so prihodnji dobički že namenjeni Ukrajini, »nove možnosti« v praksi pomenijo poseg v glavnico.

Vrzel, ki je dobički ne morejo zapreti

Štiri vlade ne zahtevajo zaplembe. Njihovo pismo je mogoče brati ožje: kot poziv k posojilni ali zavarovalni konstrukciji, ki bi temeljila na zamrznjenih rezervah, ne da bi jih EU formalno zasegla (Euronews, El País). Tudi blažja različica bi Unijo potisnila čez mejo, ki se ji je doslej namenoma izogibala.

Časovni pritisk pojasnjujejo številke. Letni nepričakovani dobički znašajo približno 2,5 do 3 mrd. evrov, navaja poročilo francoskega senata, vsako znižanje obrestnih mer Evropske centralne banke pa ta znesek zmanjša. Ob oceni Evropske komisije, da bo Ukrajina do konca leta 2027 potrebovala 90 mrd. evrov financiranja (Tagesschau), padajoči tok obrestnih prihodkov ne zadošča. Logika predlagateljev je preprosta: škodo je povzročila Rusija, zato bi morale njene blokirane rezerve nositi večji del bremena, preden ga prevzamejo evropski davkoplačevalci.

Kdo odloča in kdo nosi tveganje

Pri tem je odločilna veriga pristojnosti. Evropska komisija lahko pripravi finančne možnosti, odločajo pa države članice. Zunanjepolitične odločitve EU zahtevajo soglasje, kar pomeni, da lahko vsaka država uporabi veto. Belgija ima zato nesorazmerno velik vpliv, saj je približno 193 mrd. evrov zamrznjenih sredstev pri Euroclearju, bruseljski centralni depotni družbi za vrednostne papirje (Trends-Tendances).

Belgija podpira Ukrajino, vendar noče sama prevzeti pravnega in finančnega tveganja. Le Monde je poročal o približno 200 pravnih postopkih proti Euroclearju in devetih arbitražnih obvestilih proti Belgiji sami (Le Monde). Rusija že neposredno pritiska na depotno družbo (Boursorama/AFP). Nemški pravni komentarji opozarjajo, da tudi ruske sodne odločbe, ki jih v Evropi ni mogoče izvršiti, povečujejo tveganje povračilnih ukrepov proti evropskemu premoženju v Rusiji (beck-aktuell).

Švedska je ponudila, da pokrije svoj delež belgijskih jamstev (SVT). Nizozemska je med decembrskim neuspelim poskusom dogovora o strukturi, zavarovani z ruskimi sredstvi, ponudila približno 14 mrd. evrov jamstev (NOS). Belgija je takšno konstrukcijo blokirala, razprava pa se je ustavila.

Pariz in Berlin določata meje

Francija in Nemčija sprejemata uporabo dobičkov in razumeta privlačnost širšega finančnega inženiringa. Nobena od njiju pa ne bo sprejela formalne zaplembe državnega premoženja. Bundestag je zavrnil predlog Zelenih, da bi zamrznjena sredstva v celoti dali na voljo Ukrajini (Bundestag). Odbor francoskega senata je podporo vezal na strogo spoštovanje mednarodnega prava in ohranitev zaupanja vlagateljev v sredstva, denominirana v evrih (Sénat).

Skupno stališče Pariza in Berlina močno zoži prostor, v katerem lahko Evropska komisija pripravi predlog. Izvedljiv načrt bi moral izpolniti tri pogoje: rezerve bi morale pravno ostati v ruskem imenu, Belgija ne bi smela sama nositi sodnih tveganj, vlagatelji pa bi morali verjeti, da Evropa tujih deviznih rezerv ne bo začela obravnavati kot politično orodje. Noben dosedanji predlog ni prepričljivo izpolnil vseh treh.

Štiri podpisnice so jasno pokazale vrzel med ukrajinskimi finančnimi potrebami in modelom, ki temelji samo na dobičkih. Odgovora, ki ga niso dale in ki ga bodo zdaj zahtevale Belgija, Francija in Nemčija, pa je bolj konkreten: kdo bo jamčil Euroclearju, kdo bo prevzel stroške ruskih povračilnih ukrepov in kdo bo kril konstrukcijo, če bo prihodnji Svet EU, v katerem sedijo vse države članice, odpravil sankcije in bo treba rezerve vrniti. Dokler ti odgovori ne bodo imeli podpisov, bo 210 mrd. evrov ostalo tam, kjer je.