Štiri članice različno preverjajo Ukrajince

Ukrajinci, ki od 5. avgusta zaprosijo za novo dovoljenje za začasno zaščito v EU, morajo dokazati, da so izpolnili vojaške obveznosti po ukrajinski zakonodaji. Pogoj ne velja za milijone ljudi, ki zaščito že imajo. Ker pa sklep EU ne določa niti načina preverjanja niti enotne starostne meje in zahtevanih dokazil, države izvajajo različne postopke. O tem, katero dokazilo zadostuje, zato odloča država, v kateri posameznik vloži prošnjo.

Kaj je EU določila in kaj je prepustila državam

Svet EU, v katerem države članice oblikujejo skupno politiko, je 30. julija sprejel Sklep 2026/1912. Začasno zaščito je podaljšal do marca 2028 in ji dodal pogoj o izpolnjevanju vojaških obveznosti. Ukrep je predlagala Evropska komisija, Evropski parlament pa pri sprejemanju ni imel zakonodajne vloge. Izvajajo ga nacionalni organi, pristojni za migracije.

Prosilec mora izpolnjevanje ukrajinskih vojaških obveznosti dokazati, »kadar je to ustrezno«. Sklep ne določa spola ali starostnega razpona niti ne navaja zahtevanega dokumenta. Izjema velja za vse, ki so imeli pred 31. julijem neprekinjeno začasno zaščito v isti državi članici. To zajema veliko večino ukrajinskih moških v Evropi; po podatkih Eurostata je bilo do začasne zaščite skupno upravičenih 4,43 milijona ljudi.

Selitev v drugo državo članico pa lahko tudi obstoječega upravičenca izpostavi novemu preverjanju, saj je izjema vezana na neprekinjeno prebivanje v eni državi.

Češka in Švedska: isto pravilo, različna postopka

Češka od 5. avgusta preverja prosilce, stare od 18 do 60 let (Czech IPC/OAMP). Praga je uvedla najstrožji javno objavljeni postopek: uradniki zahtevajo natisnjen izpis iz ukrajinskega sistema vojaških evidenc Reserv+ in vpogled v prosilčev delujoči digitalni profil, da lahko podatke primerjajo. Notranji minister Lubomír Metnar je v začetku septembra dejal, da se je delež vojaško sposobnih prosilcev močno zmanjšal (Novinky).

Švedska preverja moške, stare od 23 do 65 let. Agencija za migracije sprejema širši nabor dokazil, med drugim žig v potnem listu o izstopu iz države, ki ne sme biti starejši od 90 dni (Migrationsverket). V njenih navodilih ni pojasnjeno, zakaj je zgornja starostna meja postavljena pri 65 letih.

Nemčija in Poljska: brez javno dostopnih navodil

Dovoljenja za prebivanje Ukrajincev v Nemčiji temeljijo na zavezujočem sklepu EU, vendar zvezne oblasti niso objavile navodil o starostnih skupinah ali zahtevanih dokumentih (§24 Residence Act). Tudi poljska navodila za registracijo ne omenjajo vojaških evidenc ali novega pogoja (gov.pl). Interna navodila morda obstajajo, vendar prosilci v dveh največjih evropskih državah gostiteljicah (Eurostat) iz javno dostopnih informacij ne morejo vedeti, katera dokazila bodo morali predložiti.

Ločena in strožja danska ureditev

Danska zaradi pogodbene izjeme ne sodeluje v azilnem okviru EU, zato sklep Sveta zanjo ne velja. Köbenhavn je sprejel svojo zakonodajo, ki se uporablja od 3. septembra in zajema moške, stare od 23 do 59 let (Berlingske). Danska ureditev je v enem pogledu strožja od evropske: oblasti lahko odvzamejo že izdana dovoljenja na podlagi prošenj, vloženih od 25. junija, tudi če so jih odobrile pred začetkom veljavnosti zakona. Združenja občin in organizacije civilne družbe so opozorili, da lahko takšna retroaktivna pristojnost vodi v ločevanje družin (KL).

Obseg prizadete skupine ostaja neznan

Podatkov o številu zavrnitev po avgustu na ravni EU ni. Češki uradniki poročajo o več deset primerih na dan, medtem ko švedski, nemški in poljski organi, katerih objave so bile pregledane za ta članek, niso navedli števila zavrnitev. Pogoj velja samo za nove odobritve, zato zadeva le del prebivalstva, ki že uživa začasno zaščito. Šest tednov po uvedbi ukrepa še vedno ni znano, kako velika je ta skupina in koliko prosilcev so zavrnili.

Pravna podlaga še ni prestala sodne presoje

Steve Peers, strokovnjak za pravo EU, ki je prvi opozoril na pravno vprašanje, meni, da pooblastilo Sveta za podaljšanje začasne zaščite ne vključuje nujno tudi pravice do zožitve kroga upravičencev. Direktiva o začasni zaščiti dopušča izključitev zaradi hudih kaznivih dejanj in varnostnih groženj, ne pa zaradi neizpolnjevanja vojaških obveznosti do druge države (Directive 2001/55). Svet zagovarja stališče, da lahko ob podaljšanju zaščite določi tudi posodobljene pogoje. Sodišča tega še niso presojala. Zavrnjeni prosilec bi moral sklep najprej izpodbijati pred nacionalnim sodiščem, to pa bi lahko vprašanje nato predložilo Sodišču Evropske unije.

Dokler ni popolnih podatkov o zavrnitvah, je mogoče zanesljivo ugotoviti predvsem to, da je ukrep povzročil neenotno preverjanje po Evropi, njegovega prispevka k ukrajinski mobilizaciji pa še ni mogoče dokazati.