Štiri države blokirajo 90% cilj izpustov

Nemčija, Italija, Poljska in Češka naj bi zbrale dovolj podpore, da lahko v Svetu EU ustavijo kompromis Evropske komisije o avtomobilskih izpustih. Če se ta postavitev obdrži, nobena različica predloga ne bo mogla skozi Svet EU, kjer vlade držav članic glasujejo o zakonodaji Unije, ne da bi upoštevala njihove zahteve. Spor se vrti okoli vprašanja, koliko prožnosti naj si Evropa pusti pri odmiku od motorjev z notranjim zgorevanjem in kdo bo plačal, ko začne časovnica pritiskati na industrijo.

Aritmetika, ki zaklene pogajanja

Po veljavni zakonodaji EU morajo novi avtomobili, prodani po letu 2035, izpuste CO2 iz izpušnih cevi zmanjšati za 100 odstotkov glede na ravni iz leta 2021, kar v praksi pomeni prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil (EUR-Lex). Evropska komisija je predlagala ponovno odprtje tega cilja in znižanje na 90 odstotkov, s čimer bi ostal ozek prostor za avtomobile na sintetična ali obnovljiva goriva (Reuters/MarketScreener, EUobserver).

Nemčija in Italija sta na zasedanju okoljskih ministrov 25. junija nakazali, da je tudi 90-odstotni cilj zanju preveč omejujoč, po poročanju Bloomberga in RMF.

Večina zakonodaje EU se sprejema s kvalificirano večino: za sprejetje mora glasovati najmanj 15 od 27 vlad, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU (Council). Za blokado nasprotniki potrebujejo štiri države z več kot 35 odstotki prebivalcev Unije. Nemčija, Italija in Češka imajo dovolj demografske teže, a so le tri vlade. Poljska zagotovi četrto vlado in skupino potisne na približno 42 odstotkov, kar je udobno nad obema pragoma (Eurostat, RMF).

Blokirna manjšina ne more napisati alternativnega zakona. Lahko pa prisili drugo stran v pogajanja.

Štiri prestolnice, štiri različne zahteve

Tabor prožnosti se strinja o smeri, ne pa o podrobnostih. Nemčija želi več časa, priznanje e-goriv, torej sintetičnih goriv iz zajetega CO2 in obnovljive električne energije, ter zaščito za priključne hibride. Italija pritiska za biogoriva in »tehnološko nevtralnost«, po kateri bi regulator določil zgornjo mejo izpustov, ne pa predpisal, katera vrsta pogona jo mora doseči. Teža Rima izhaja iz avtomobilske industrije, ki je leta 2024 proizvedla 591.000 vozil, leta 2000 pa 1,74 milijona (OICA). Češka, katere gospodarstvo je tesno povezano z dobavno verigo Škode, želi milejša pravila pred letom 2030, da se proizvajalci med prehodom izognejo visokim kaznim. Poljska vprašanje postavlja kot vprašanje pravičnosti: kdo nosi stroške in po kakšnem urniku.

Električni avtomobili se prodajajo. V Italiji je delež vozil z možnostjo polnjenja v začetku leta 2026 dosegel 16,7 odstotka novih registracij, evropsko povprečje pa je bilo 31,6 odstotka (Repubblica). Štiri države zato ne trdijo, da prehoda ni. Trdijo, da delavci in dobavitelji potrebujejo več orodij, če naj ga preživijo brez prevelikega zloma industrijske baze.

Protiargument zagovornikov strožjih pravil in francoska dvoumnost

Sedem držav, med njimi Danska, Francija, Nizozemska, Španija in Švedska, je v začetku junija Bruselj opozorilo, naj pravil ne mehča, ker bi umik od dogovorjenih ciljev prestrašil vlagatelje, ki že gradijo tovarne električnih vozil in baterij (Euronews). Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je na zasedanju Sveta EU 25. junija poudaril isto logiko in rast prodaje električnih vozil označil za »spektakularno« (Economic Times/Reuters).

Švedska dobro pokaže računico tega tabora. Z več kot 40-odstotnim deležem električnih vozil pri novih registracijah in z električno vožnjo, ki stane približno polovico toliko na kilometer kot dizelska, je Stockholm svojo infrastrukturo gradil okoli sedanjih pravil (Energimyndigheten, Nordea). Slabitev cilja stroške prerazporedi proti državam, ki so se premaknile prve.

Ključna neznanka je Francija. Pariz je podpisal pismo sedmih držav, hkrati pa je z Rimom objavil skupno izjavo, v kateri poudarja delovna mesta in potrebo Evrope, da ne predpiše ene same pogonske tehnologije (Adnkronos). Francija podpira smer proti letu 2035, vendar zahteva varovala za svojo načeto avtomobilsko dobavno verigo. Ali bo ta položaj zdržal do končnega glasovanja, ostaja odprto.

Tudi sama štiridržavna blokada za zdaj temelji na diplomatskem poročanju, ne na objavljenem izidu glasovanja (Bloomberg). Besedilo Evropske komisije še ni dokončno, zahteve četverice pa se razlikujejo: nemški pritisk za sintetična goriva služi drugim tovarnam kot italijanska stava na biogoriva ali češka zahteva po olajšanju kazni. Proizvajalci avtomobilov, dobavitelji in vlagatelji v baterije v vseh 27 državah iz tega spora berejo eno vprašanje: ali lahko načrtujejo na podlagi stabilnega pravila ali ne?