Francija obrambi dodaja 36 milijard evrov

Francoski parlamentarci so se dogovorili, da bodo obrambnemu proračunu do leta 2030 dodali 36 mrd. evrov. Znesek na prvi pogled kaže na močan pospešek ponovnega oboroževanja, vendar ga finančni odbor francoskega senata postavi v bolj realen okvir: najmanj 40 odstotkov dodatnega denarja bo šlo za stroške, ki ne pomenijo nove bojne zmogljivosti, temveč za proračunsko sanacijo, osebje, podporne funkcije in nadoknaditev za program, ki je bil podfinanciran že od začetka (Sénat). Za dejansko krepitev vojske tako ostane približno 21 mrd. evrov.

Kaj je prineslo glasovanje

Dne 23. junija je commission mixte paritaire, skupni odbor za usklajevanje razlik med obema domovoma francoskega parlamenta, dosegel kompromis. Sedem poslancev in sedem senatorjev je ohranilo vladno pot: skupaj približno 436 mrd. evrov obrambnih izdatkov do leta 2030, pri čemer naj bi letni proračun v tem letu dosegel 76,3 mrd. evrov. Končni glasovanji sta predvideni za 30. junij in 1. julij (Le Figaro).

Desnica v senatu je zahtevala dodatnih 50 mrd. evrov in po zavrnitvi te zahteve zavrnila osrednji proračunski člen. Kompromis ji ni prinesel večjega obsega, temveč hitrejši tempo: približno 1,2 mrd. evrov izdatkov, načrtovanih za leti 2029 in 2030, se prestavlja v leto 2028.

Denar je usmerjen v prave kategorije. Senatna poročila med prednostnimi nalogami navajajo strelivo, drone, zračno obrambo, sisteme za boj proti dronom, elektronsko bojevanje, vesoljske zmogljivosti in sisteme dolgega dosega (Sénat). To so področja, na katera evropski analitiki in načrtovalci v Natu opozarjajo že več let (CER). Vendar se francoske sile številčno ne povečujejo. Francija ohranja približno enako število vojakov, bojnih letal, tankov in fregat. Senat za to uporablja izraz sincérisation: realno financiranje vojske, ki jo je Francija že načrtovala, ne gradnja večje vojske.

Kje se francoski denar sreča z Evropo

Proračun ni pomemben samo za Pariz, saj je generalni sekretar Nata Mark Rutte junija zaveznicam sporočil, da se mora več denarja prevesti v bojno pripravljene zmogljivosti, ne le v višje proračunske postavke (NATO). Evropski skupni primanjkljaj pri zračni in protiraketni obrambi, strelivu, strateškem transportu, dronih in elektronskem bojevanju ostaja velik (El País). Francoski načrt zajema več teh področij, toda nabava ostaja nacionalna odločitev.

Francija je v okviru SAFE, novega instrumenta EU Security Action for Europe, ki ponuja do 150 mrd. evrov dolgoročnih posojil za obrambno nabavo, podpisala posojilo v višini 15,1 mrd. evrov (European Commission, Le JDD). Pariz je s tem hkrati prispevalec k novemu evropskemu sistemu obrambnega financiranja in njegov uporabnik. SAFE pa je posojilni instrument, ne orodje za povezovanje. Države si izposodijo denar, kupijo, kar izberejo same, in posojilo odplačajo same. Mehanizem jih sam po sebi ne sili v usklajeno nabavo ali združevanje povpraševanja.

Primer francosko-nemškega proizvajalca tankov KNDS pokaže, zakaj je to pomembno. Berlin in Pariz sta se dogovorila, da bo vsaka vlada imela 40-odstotni delež v podjetju (Tagesschau). Na papirju gre za enotno evropsko tankovsko industrijo. V praksi so nemški koalicijski poslanci zahtevali pravice veta in varovalke, ki bi občutljivo vojaško tehnologijo ohranile pod nemškim nadzorom (FinanzNachrichten). Francosko-nemški projekt prihodnjega bojnega letala se je že zlomil ob isti napetosti: skupno lastništvo ni rešilo vprašanja, kdo nadzira zasnovo, delovna mesta in tehnologijo. Lastniške strukture se delijo lažje kot odločitve.

Časovnica dobave

Najtežje vprašanje prihaja z vzhodnega krila Nata. Poljska in baltske države obrambne proračune presojajo glede na kratkoročno obdobje, v katerem je razkorak med rusko vojaško obnovo in evropsko pripravljenostjo videti najbolj tesen. Francoski pospešek prestavlja 1,2 mrd. evrov za eno leto naprej. Velik del sistemov, o katerih teče razprava, pa bo prišel šele v naslednjem desetletju.

Programsko financiranje tudi ni jamstvo. Vsak prihodnji letni proračun bo moral denar dejansko zagotoviti, prihodnje vlade pa lahko smer spremenijo. Francija porablja v pravi smeri. Ali bo Evropa zaradi tega varnejša, je odvisno od tega, ali se bodo pogodbe pravočasno spremenile v dobavljeno strelivo, razpoložljivo zračno obrambo in sile, ki se lahko skupaj bojujejo. Nobena vlada še ni objavila preglednice, ki bi zavezane evre povezala s sistemi na terenu in roki dobave. Dokler je ne bo, bodo veliki proračunski zneski prehitevali dejansko stanje.