Francija se zadolžuje, a dražje

Francija se zadolžuje dražje, v ponedeljek pa so se skrbi zaradi tega prenesle tudi na evro. Med azijskim trgovanjem, še preden se je večina Evrope prebudila, je evro zdrsnil na približno 1,1161 dolarja, najnižjo vrednost od maja 2025 (MUFG). Časovno zaporedje tržnih premikov kaže, da so k padcu prispevale tudi skrbi glede francoskega proračuna, ne pove pa, kolikšen del padca so povzročile.

Padec tečaja evra v primerjavi z dolarjem lahko pomeni šibkejši evro, močnejši dolar ali oboje. Dnevni referenčni tečaj Evropske centralne banke (ECB), ki ga ta objavi ob določeni uri, je pokazal manjši padec: v ponedeljek je znašal 1,1204 dolarja, v petek, 2. oktobra, pa 1,1225 dolarja (ECB).

Najprej so se premaknile francoske obveznice

V petek je donosnost francoskih desetletnih državnih obveznic dosegla 4,993 %, kar je bilo približno 1,59 odstotne točke oziroma 158,67 bazične točke več kot pri nemških obveznicah; bazična točka je stotinka odstotne točke (Dow Jones). Ta razmik donosnosti je dodaten donos, ki ga vlagatelji zahtevajo, da bi posodili denar Franciji namesto Nemčiji. Francoski finančni mediji so pritisk povezali s spornim proračunom za leto 2027 (L'Agefi).

Evro je najnižjo vrednost ponoči dosegel pozneje. Padel je tudi v primerjavi s funtom sterlingom in švicarskim frankom, česar sama rast dolarja ne bi pojasnila. Strateg ING Chris Turner je širši padec razumel kot znak, da vlagatelji zaradi tveganj, povezanih s francoskim proračunom, za imetništvo evrov zahtevajo višji donos (ING).

V isto smer kažejo pričakovanja glede obrestnih mer. Po oceni ING so trgi od konca septembra pričakovanja glede prihodnjih obrestnih mer ECB znižali za približno 30 bazičnih točk, glede obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve pa za okoli 13 (ING). Če naj bi evrske vloge in obveznice prinašale nižji donos, so dolarske naložbe privlačnejše.

Česa časovno zaporedje ne pove

Ponedeljkovo gibanje je nadaljevalo padec, ki je trajal že prej: evro je izgubljal vrednost štiri tedne zapored (Reuters). Na gibanje vplivajo tudi razmere v ZDA. Ricardo Amaro iz Oxford Economics širši padec evra v letu 2026 deloma pripisuje spreminjajočim se pričakovanjem glede denarne politike Federal Reserve (DW).

Španija je prišla v ospredje pozneje. Premier Pedro Sánchez je ob 9.18 po madridskem času razpisal predčasne volitve za 29. novembra, potem ko je evro na azijskem trgovanju že dosegel najnižjo raven (La Moncloa). Napoved ne more pojasniti jutranjega dna evra, so pa do poldneva zrasli tudi stroški španskega zadolževanja (Europa Press), zato je vplivala na poznejše trgovanje.

Pritisk na francoski dolg je nato popustil. Do poznega ponedeljkovega popoldneva se je razmik med francoskimi in nemškimi donosnostmi zmanjšal na približno 136–137 bazičnih točk (Reuters via LSE). V popoldanskem trgovanju v New Yorku se je evro vrnil na približno 1,1211 dolarja, a je bil na dnevni ravni še vedno nižji za 0,36 % (Reuters). Sočasno oženje pribitka in okrevanje evra sta skladna s francosko razlago, ne dokazujeta pa vzročne povezave.

Kdo plačuje

Najbolj neposreden strošek nosi francoska zakladnica, učinek pa se pokaže postopoma. Obstoječe obveznice prinašajo vnaprej določene obresti, zato višji donosi Francijo prizadenejo šele, ko izda nove obveznice ali nadomesti tiste, ki zapadejo.

Francija je 1. oktobra prodala vseh ponujenih 11,999 mrd. evrov obveznic. Za obveznico z zapadlostjo leta 2036 je morala sprejeti približno 4,93-odstotno donosnost; na dražbi 3. septembra je ta znašala 4,23 % (Reuters, Le Monde). Ta skok se je zgodil že pred ponedeljkom, zato kaže na skrbi, ki so se kopičile več tednov. Finančni minister Roland Lescure je trdil, da dražba dokazuje trden ugled Francije na trgih (Boursorama). Dražba potrjuje, da se Francija lahko zadolži, ne pa, po kakšni ceni.

Višji stroški segajo dlje od zakladnice. Vsak dodaten evro za obresti pomeni evro manj za druge izdatke, razen če vlada zviša davke ali si za pokritje stroška izposodi več. Kupci novih francoskih obveznic pridobijo, saj si zagotovijo višji donos. Imetniki obstoječih obveznic, ki jih morajo prodati, pa izgubijo: obveznice z nižjo obrestno mero so vredne manj, ko nove prinašajo višji donos.

Podatki podpirajo ožji sklep: evro je že padal, dolar je bil močan, skrbi glede francoskega proračuna pa so njegovo šibkost v ponedeljek verjetno še poglobile. Francija je obveznice še vedno lahko prodala, vendar so vlagatelji za desetletno posojilo zahtevali približno 0,7 odstotne točke višji donos kot na primerljivi septembrski dražbi. Ta strošek bo rasel z vsako novo dražbo, dokler vlada in parlament ne dosežeta dogovora o proračunu za leto 2027.