Francija vstopa na finsko mejo Nata

Od Bodna na severu Švedske do Rovaniemija na Finskem Laponskem se Natova nova kopenska navzočnost ob najdaljši meji z Rusijo širi še na francoske enote. Francija, Švedska in Finska so 8. julija potrdile, da bodo francoske sile sodelovale v Forward Land Forces Finland, večnacionalni Natovi enoti, ki je nameščena naprej na finskem ozemlju (Le Monde, Yle). S tem se v nordijsko silo pod švedskim vodstvom, ki deluje šele od prejšnjega meseca, vključuje ena večjih celinskih vojaških sil v Evropi.

To samo po sebi ne spreminja finskega vojaškega razmerja z Rusijo. Spreminja pa krog držav, ki so v obrambo Finske vpletene že pred morebitno krizo. Takšna naprej nameščena sila deluje kot politični sprožilec: napad nanjo bi takoj zadel vojake več zaveznic. Toda tak mehanizem je prepričljiv le, če se lahko sile za njim tudi premaknejo, oskrbujejo in bojujejo pod pritiskom. O tem je v javno dostopnih podatkih še malo znanega.

Kaj pošilja Francija

Predsednik Emmanuel Macron je napotitev opisal kot gradnjo »močnejše Evrope v močnejšem Natu« (Le Monde). Švedski mediji so poročali, da naj bi šlo za približno 150 do 200 vojakov (Dagens Nyheter), vendar te številke niso uradno potrdili ne francoski ne finski ne Natovi viri. Elizejska palača je objavila le, da tristranska deklaracija obstaja, brez podrobnosti o sestavi enot (Élysée). Vojaki se bodo menjavali po rotacijah, ne bodo stalno nameščeni, urili pa se bodo s finskimi enotami, ki uporabljajo drugačno opremo in oborožitev (Yle).

Francija v regijo ne prihaja brez predhodne vloge. Pariz že poveljuje kopenski komponenti Natovih zavezniških odzivnih sil, sodeluje v rotacijah zračnega nadzora v Estoniji in ohranja sile tudi drugod na vzhodnem robu zavezništva (Le Figaro, Le JDD). Finska napotitev zato podaljšuje francosko vojaško navzočnost od Baltika proti Arktiki.

Kdo kaj počne na nordijskem krilu

Nova struktura naloge razporeja med nordijske zaveznice, namesto da bi vse teklo skozi eno samo poveljstvo. Švedska je okvirna država: zagotavlja načrtovanje, poveljniško povezovanje in organizacijsko ogrodje, v katero se vključujejo druge države (Government Offices of Sweden, NATO). Finska je država gostiteljica in zagotavlja infrastrukturo, brez katere tuje sile na njenem ozemlju ne morejo delovati: nastanitev, prevoz, gorivo in zdravstveno podporo (Finnish Ministry of Defence). Francija prispeva bojne enote, opremo in vojaško znanje.

Forward Land Forces Finland je formalno začela delovati junija, s švedskim jedrom v Bodnu. Večnacionalno poveljstvo je v Rovaniemiju, dolgoročni cilj pa je rast sile proti velikosti brigade (Dagens Nyheter, Yle).

Pravi preizkus za naprej nameščeno črto

Strateška logika je podobna tisti, s katero baltske države živijo že več let. Majhna večnacionalna sila, nameščena naprej, ne more sama zaustaviti ruskega napada. Lahko pa zagotovi, da bi vsaka agresija takoj vključevala vojake več Natovih držav, zaradi česar mora Moskva računati, da bi tudi omejen premik sprožil odziv zavezništva (NATO). Francoska udeležba tako zvišuje politično ceno napada na Finsko še za eno veliko evropsko prestolnico.

Najostrejšo primerjavo ponuja Nemčija. Berlin v Litvi vzpostavlja stalno brigado s približno 5.000 vojaki; nekatere enote se že urijo blizu beloruske meje, polna operativna sposobnost pa je predvidena za leto 2027 (Lithuanian MoD, Lrytas). Rotacijski francoski prispevek in stalna nemška brigada sta del iste Natove prilagoditve na vzhodnem krilu, vendar ne pomenita enake stopnje zaveze. Poljska, ena največjih obrambnih porabnic v Natu, evropsko navzočnost na severnem krilu pozdravlja, resnost pa meri po tem, kaj sledi objavi: obseg, trajnost, zračna obramba in zaloge streliva (Defence24).

Francoska napotitev finsko obrambo dela bolj večnacionalno in bolje uigrano. Ne rešuje pa vrzeli v zračni obrambi, globine zalog streliva, logističnih koridorjev in težjega vprašanja, ali bodo prestolnice okrepitve odobrile dovolj hitro, ko bo to odločilno (NATO). Nordijska integracija v Nato prehaja od pogodbenih zavez k razdeljenim nalogam. Teh nalog ne bodo preizkusile vaje same, temveč to, ali imajo vlade že vnaprej sprejete odločitve za prve ure krize. Ta veriga odločanja ostaja večinoma zunaj javnosti.