Francija obdrži A+, trgi zaračunajo več

Fitch, ena od treh velikih bonitetnih agencij, ki ocenjujejo sposobnost držav za odplačevanje dolga, je 28. avgusta Franciji potrdil oceno A+ s stabilnimi obeti (Fitch, Bloomberg). Znižanja ni bilo. Toda isto poročilo za prihodnja tri leta napoveduje francoski primanjkljaj nad petimi odstotki BDP. Francija si denar še vedno lahko izposoja. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji.

Ocena A+ ostaja zanesljivo v območju naložbene kakovosti, a že vključuje zdrs: Fitch je Francijo z AA- znižal septembra lani, pri čemer je navedel rast dolga in politično nestabilnost (Fitch). Stabilni obeti pomenijo, da agencija v kratkem ne pričakuje nove spremembe ocene. Ne pomenijo pa, da se javne finance izboljšujejo.

Pot primanjkljaja in njena cena

Fitch pričakuje, da bo francoski primanjkljaj, torej letna razlika med javnimi izdatki in prihodki, dosegel 5,2 odstotka BDP leta 2026, 5,5 odstotka leta 2027 in 5,2 odstotka leta 2028 (France 24, Bloomberg). Vladni cilj za leto 2026 je 5,0 odstotka, pogodbeno določena zgornja meja v EU pa 3 odstotki (Evropska komisija). Javni dolg naj bi se do leta 2028 povzpel na 122,7 odstotka BDP, potem ko je leta 2025 znašal 115,7 odstotka (Boursorama/Reuters).

Pri tem je mehanizem pomembnejši od posamezne številke. Vsakoletni primanjkljaj poveča skupni dolg, obrestna mera, ki jo Francija plačuje za ta dolg, pa se je močno zvišala. Preteklo zadolževanje se zato spreminja v prihodnje proračunske izdatke: več denarja gre imetnikom obveznic, manj ga ostane za zdravstvo, pokojnine ali davčne razbremenitve. Enako smer je v junijski oceni za leto 2026 nakazala Evropska komisija, ki ob nespremenjenih politikah napoveduje primanjkljaj v višini 5,1 odstotka BDP leta 2026 in 5,7 odstotka leta 2027 (Evropska komisija).

Trgi Francije ne vrednotijo več bolje od Italije

Bonitetne ocene vplivajo na stroške zadolževanja, vendar se obvezniški trgi pogosto premaknejo pred agencijami. Donos francoske desetletne državne obveznice je 28. avgusta dan končal pri približno 4,09 odstotka. Nemška referenčna obveznica je bila pri približno 3,27 odstotka, kar pomeni razmik okoli 82 bazičnih točk med francoskim in nemškim stroškom zadolževanja (France-Epargne). Italijanske desetletne obveznice so se tisti dan trgovale približno na isti ravni (Quifinanza).

To približevanje je novo in zgovorno. Vlagatelji so od Francije dolga leta samodejno zahtevali nižji donos kot od Italije, ker so francoski dolg šteli za varnejšega. Ta razlika se je zaprla. Bundesbank je v poročilu o finančni stabilnosti opozorila na širjenje francoskega pribitka, glavni ekonomist Berenberga pa je poudaril, da je rast francoskih stroškov zadolževanja prehitela gibanja v drugih velikih gospodarstvih (Bundesbank, Berenberg). Sky TG24 je Francijo zato označil za šibki člen euroobmočja; Il Foglio je dodal potreben popravek, da ima Italija še vedno višji absolutni dolg in slabše skupne bonitetne ocene (Sky TG24, Il Foglio).

Kdo plača dražje zadolževanje

Francoska zakladnica je dobila nekaj časa: ker znižanja ocene ni bilo, pred jesenskim proračunom ni prišlo do prisilnega prevrednotenja tveganja. Vlagatelji, ki kupujejo nove francoske obveznice pri sedanjih donosih, dobijo višji donos kot v obdobju nizkih obrestnih mer, če verjamejo v francosko plačilno sposobnost.

Poraženci so manj vidni, a številnejši. Višji stroški obresti zmanjšujejo prostor za vse druge proračunske postavke. Francija ostaja v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem postopku, ki ga Bruselj sproži, kadar država preseže triodstotno mejo; začel se je julija 2024 in še traja (Evropska komisija). Belgija kaže enak pritisk v manjšem merilu: prav tako ima oceno A+, prav tako je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, njena zvezna vlada pa skuša do sredine oktobra najti približno 10 milijard evrov prihrankov (BusinessAM). Srednje velike, visoko zadolžene države fiskalnega prilagajanja ne morejo več odlagati brez stroškov.

Rast je šibka, stroški obresti naraščajo, dolg se še povečuje, francoski parlament pa ostaja razdrobljen. Fitch Franciji ni dal olajšanja, temveč čas. Proračun za leto 2026 bo pokazal, ali bo višje stroške servisiranja dolga plačala z rezi v izdatke, višjimi davki ali novim odlogom.