Francija omejuje družbena omrežja za mlajše od 15 let

Vsaka generacija se znova spopade z vprašanjem, kaj smejo otroci početi brez nadzora odraslih. Tokratno bojišče je zaslon pametnega telefona. Francoski parlament je 21. julija izglasoval prepoved dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 15 let, s čimer je Francija postala prva evropska država, ki je takšno starostno mejo zapisala v zakon. Emmanuel Macron je govoril o odpiranju evropske poti. Kritiki v narodni skupščini so opozarjali na »grand flou«, veliko nejasnost (France 24 / AFP). Oboji imajo razlog: zakon jasno pove, kaj je prepovedano, precej manj pa, kako naj se prepoved dejansko izvaja.

Pravilo brez vratarja

Besedilo določa starostni prag, izvzema izobraževalne platforme in odprtokodna orodja ter postavlja časovnico: za nove račune bo pravilo veljalo od 1. septembra 2026, za obstoječe od januarja 2027 (Libération). V zakonu pa ni natančnega postopka za preverjanje starosti uporabnika, ni sankcij za starše ali mladoletnike in ni nacionalnega mehanizma izvrševanja (besedilo senata). Platforme naj bi rešitev našle same.

Eden od predlogov poslanke Macronovega zavezništva Renaissance Laure Miller predvideva zunanjo storitev, ki bi platformi sporočila samo, ali je uporabnik »mlajši ali starejši od 15 let«, brez posredovanja celotnih osebnih podatkov (RTL). Na papirju je rešitev čista. V praksi je preverjanje starosti vedno tehtanje med tremi cilji: zanesljivostjo, torej kako dobro sistem ugotovi dejansko starost, varstvom zasebnosti, torej koliko osebnih podatkov mora uporabnik razkriti, in uporabnostjo, torej kako zapleten postane vstop v storitev.

Če uporabnik sam vpiše datum rojstva, lahko laže. Če mora naložiti potni list, se prijava v TikTok spremeni v identifikacijski postopek. Če platforma uporabi ocenjevanje starosti z umetno inteligenco, pri katerem programska oprema iz selfija sklepa o starosti, se natančnost poslabša prav pri najstniških mejah, kjer je napaka najbolj pomembna (UK Parliament POST). Britanski regulator Ofcom je po letošnjem pregledu področja ugotovil, da nobena metoda sama po sebi ne deluje dovolj zanesljivo.

Prejšnje različice francoskega zakona so medijskemu regulatorju Arcom podeljevale široka pooblastila za nadzor skladnosti platform. Evropska komisija je temu nasprotovala, ker bi se ta pooblastila prekrivala z Aktom o digitalnih storitvah, evropskim pravilnikom za delovanje velikih spletnih platform. Končna različica je zato namenoma ožja. Pravniki pri Le Club des juristes so ocenili, da je bila »v veliki meri izpraznjena vsebine«.

Vlade se strinjajo o starosti, ne o izvedbi

Francija je prva, ni pa osamljena. Strokovna skupina Evropske komisije za varnost otrok je 21. julija priporočila usklajeno evropsko omejitev dostopa za otroke, mlajše od 13 let, pri čemer bi lahko države članice za starejše najstnike določile strožja pravila. Skupina želi obrniti dokazno breme: namesto da regulatorji dokazujejo škodo za otroke, bi morale platforme pred vstopom otrok pokazati, da je digitalno okolje zanje varno.

Za takšen model Komisija razvija zasebnostno varčno »mini denarnico«, v bistvu digitalnega vratarja, ki na vprašanje o starosti odgovori z da ali ne, ne da bi razkril celotno identiteto uporabnika. Zasnovana je kot del evropske digitalne identitetne denarnice, ki jo morajo države članice uvajati do konca leta 2026. Ursula von der Leyen je vprašanje zastavila neposredno: ne gre samo za to, ali otroci lahko uporabljajo družbena omrežja, temveč »ali lahko družbena omrežja dostopajo do naših otrok« (Euronews).

Po Evropi se vlade hitreje približujejo dogovoru o starostnih mejah kot o tehnični izvedbi. Nemška ministrica za družino Karin Prien podpira 13 let kot verjeten skupni prag (Tagesschau). V Italiji je v obtoku več zakonskih predlogov, a nobeden še ni sprejet (Fanpage). Irska, kjer imajo sedež številne velike platforme, razmišlja celo o strožji meji pri 16 letih (Irish Times). Politična smer je razmeroma jasna. Tehnični odgovor ni.

Od vrat do prostora za njimi

Avstralija kaže, kaj lahko sledi. Tri mesece po začetku veljavnosti prepovedi za mlajše od 16 let je raziskava pokazala, da je 85 odstotkov anketiranih mladoletnikov še vedno uporabljalo zajete platforme, predvsem s pomočjo lažnih računov in zasebnega brskanja (Chronicle). To ne pomeni, da so prepovedi brez pomena. Lahko zmanjšajo skupni čas pred zaslonom, staršem dajo pravno normo, na katero se lahko oprejo, in prisilijo platforme k drugačnemu oblikovanju vstopa v storitev. Odpravljajo pa predstavo, da je mogoče okoli otroštva postaviti čisto digitalno ograjo.

Praktični spor se zato premika od starostnih vrat k zasnovi izdelka. Akt o digitalnih storitvah Bruslju že omogoča preiskave, ali velike platforme zadostno varujejo mladoletnike, predhodne ugotovitve pa kažejo, da Meta pri Facebooku in Instagramu ni preprečila ustvarjanja računov otrokom, mlajšim od 13 let. Italijansko potrošniško združenje Moige toži Meto in TikTok ne le zaradi preverjanja starosti, temveč tudi zaradi zasvojljivih funkcij, kot je neskončno drsenje (Orizzonte Insegnanti). Preverjanje starosti odloča, kdo vstopi. Zasnova platforme odloča, kaj se zgodi potem.

September bo pokazal, ali bodo platforme francoski zakon obravnavale kot formalno zahtevo skladnosti ali kot omejitev, ki zahteva spremembo izdelka. Generacija, ki je odraščala z objavljanjem selfijev, zdaj vzgaja generacijo, ki odrašča v algoritmičnih virih. Zakon je bilo mogoče napisati. Ključavnica, ki bi delovala, ne da bi vsak otroški telefon spremenila v identifikacijsko točko, pa ostaja problem, ki ga ni rešila še nobena država.