Francija za dolg plačuje več kot Grčija

Šestnajst let po tem, ko je grška dolžniška kriza skoraj razklala euroobmočje, ima Grčija proračunski presežek. Francija, drugo največje gospodarstvo euroobmočja, pa je napovedala varčevalne ukrepe, ki so manjši od letnega povečanja stroškov za obresti. Donosnost grških desetletnih obveznic je okoli 3,40 odstotka, francoskih pa 3,68 odstotka (Bank of Greece, Trading Economics). Fiskalna hierarhija, ki je euroobmočje določala celo generacijo, se je obrnila.

Snežna kepa, ki požira prihranke

Francoski primanjkljaj je leta 2025 dosegel 152,5 mrd. evrov, oziroma 5,1 odstotka BDP (INSEE, Le Monde). Vlada je napovedala 6 mrd. evrov zmanjšanja porabe. Toda strošek obresti se je v enem letu povečal za 9 mrd. evrov in leta 2026 dosegel 74 mrd. evrov (Kero.media). Varčevanje ne pokrije niti dodatnih obresti.

Francija se zadolžuje za plačilo obresti na dolg, ki ga je že najela. Do leta 2026 bodo obresti pojedle skoraj polovico celotnega primanjkljaja (INSEE). Ta račun je že višji od obrambnega proračuna in pomeni približno 949 evrov na prebivalca na leto, ki se stekajo imetnikom obveznic (Le Français Moyen).

Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da Francija do leta 2029 potrebuje približno 20 do 25 mrd. evrov strukturnega prilagajanja na leto, torej trajnih znižanj porabe ali zvišanj davkov, ne zgolj začasnih prihrankov (IMF). Napovedanih 6 mrd. evrov pokrije približno četrtino tega zneska. Francoski neodvisni fiskalni svet je vladni okvir označil za »skladen«, hkrati pa opozoril, da mu manjkajo podrobnosti o dejanskih prihrankih (Affiches-Moniteur).

Žrtvovana prihodnja rast

Rezi so skoncentrirani pri naložbah. Financiranje raziskav, ki naj bi se povečalo za 400 mio. evrov, se je namesto tega zmanjšalo za 324 mio. evrov (Le Monde). Sklad France 2030, namenjen industrijski strategiji, je izgubil 400 mio. evrov. Programi zelenega prehoda so se zmanjšali za 275 mio. evrov, financiranje vajeništva pa še za 400 mio. evrov (Capital).

Pokojnine in zdravstvo ostajajo nedotaknjeni. Francija za socialno zaščito porabi 34 odstotkov BDP, kar je 4,5 odstotne točke več od povprečja euroobmočja (Banque de France). Mednarodni denarni sklad opozarja, da zviševanje davkov ni prava možnost, saj javni prihodki že presegajo 51 odstotkov BDP (OECD). Zato se breme prenaša na raziskave, usposabljanje in zeleno infrastrukturo, medtem ko tekoča poraba in plačila upnikom ostajajo zaščiteni.

Premešana fiskalna karta Evrope

Grčija je 3. junija izstopila iz evropskega nadzora nad makroekonomskimi neravnotežji, in sicer s presežkom v višini 1,7 odstotka BDP (European Commission, via Lifo). Francija in Nemčija sta obe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem mehanizmu EU za države, ki kršijo zgornjo mejo primanjkljaja pri treh odstotkih BDP. V postopku je zdaj deset držav članic, največ po krizi državnega dolga. Italija pričakuje, da bo iz njega izstopila jeseni, saj naj bi se njen primanjkljaj znižal na 2,9 odstotka (ADNKronos).

Nemčija se sankcijam izogne z novo odstopno klavzulo, ki iz izračuna primanjkljaja izvzema obrambno porabo; po tej prilagoditvi njen primanjkljaj znaša 2,9 odstotka (n-tv). Francija iste klavzule ne more uporabiti v enaki meri, ker je njen primanjkljaj prevelik, da bi ga pojasnila zgolj obramba (European Parliament). Trgi obveznic so premik že vračunali. Septembra 2025 so donosnosti francoskih desetletnih obveznic prvič po uvedbi eura za kratek čas presegle italijanske (Flossbach von Storch).

Drsenje proti letu 2027

Predsedniške volitve aprila 2027 globoko fiskalno prilagajanje politično skoraj onemogočajo. Nobeden od vodilnih kandidatov ne predlaga obsega rezov, ki ga Mednarodni denarni sklad ocenjuje kot potrebnega (Connexion France). Nobena država EU doslej ni bila finančno kaznovana v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem (Council of the EU). Nizozemski parlament je maja s 122 glasovi proti 27 potrdil stališče, da Nizozemska »ne jamči za državne dolgove drugih držav« (Tweede Kamer), s čimer se zapira tudi možnost skupnega zadolževanja kot kolektivnega izhoda.

Pesimistični scenarij Evropske komisije za Francijo leta 2027 predvideva primanjkljaj v višini 5,7 odstotka (Boursorama). Če bi se razmiki v donosnosti, torej razlika med stroškom zadolževanja Francije in Nemčije, močno povečali, bi lahko Evropska centralna banka uporabila instrument za zaščito transmisije, varovalo pred širjenjem panike na trgu obveznic po euroobmočju. Toda pogoj je, da država upošteva fiskalna priporočila EU. Pravila euroobmočja so nastala z mislijo na države, kakršna je bila Grčija. Grčija jih zdaj spoštuje. Država, ki jih je pomagala pisati, pa ne.