Francija se zadolžuje dražje kot Italija

Donosnost francoskih desetletnih državnih obveznic je v sredo ob 15.18 po GMT znašala 4,90 odstotka, italijanskih pa 4,64 odstotka (Borsa Italiana/Radiocor). Italija je bolj zadolžena, zato vlagatelji Francijo presojajo tudi po tem, koliko si bo morala še izposoditi. Davkoplačevalci bodo posledice občutili, le če bo višja donosnost vztrajala tudi ob prihodnjih izdajah državnih obveznic.

Prodajni pritisk je najbolj prizadel Francijo

Obveznica zagotavlja vnaprej določena izplačila, zato se njena cena in donosnost gibljeta v nasprotnih smereh. Ko jo vlagatelji prodajajo in ji cena pade, novi kupec za enaka izplačila plača manj, njegova donosnost pa je zato višja.

Sredina prodajnega pritiska je bila zunaj Evrope. Cena nafte se je zaradi skrbi za dobavo med vojno z Iranom povzpela nad 100 dolarjev za sod, s tem pa so se okrepili strahovi pred inflacijo (Reuters via Fidelity).

Evropske obveznice niso izgubljale vrednosti enako hitro. Po podatkih z istega popoldneva je donosnost desetletnih nemških obveznic narasla za eno bazično točko, torej stotinko odstotne točke, francoskih za 15, italijanskih pa za 11 (Borsa Italiana/Radiocor). Nemčija je referenčna izdajateljica državnega dolga v euroobmočju. Premija francoske donosnosti nad nemško se je ob koncu dneva približala 140 bazičnim točkam (Teleborsa).

Zakaj trg bolj pritiska na Francijo

Italija dolguje več glede na velikost svojega gospodarstva. Evropska komisija je italijanski dolg za leto 2025 ocenila na 137,1 odstotka BDP, vrednosti vsega, kar država proizvede v enem letu, francoskega pa na 115,6 odstotka (European Commission, European Commission). Državi se bolj razlikujeta po tem, koliko novega dolga ju še čaka.

Komisija je spomladi napovedala, da bo francoski proračunski primanjkljaj, torej letna razlika med javno porabo in prihodki, leta 2026 znašal 5,1 odstotka BDP, leta 2027 pa 5,7 odstotka (European Commission). Napoved je nastala več mesecev pred tokratnim razprodajnim pritiskom na obveznice. Za Italijo je Komisija napovedala primanjkljaj okoli 2,9 odstotka BDP, za leto 2025 pa zabeležila primarni presežek v višini 0,8 odstotka BDP. To pomeni, da so prihodki presegli vse izdatke države, razen obresti na dolg (European Commission).

Najverjetneje vlagatelji poleg že nakopičenega dolga tehtajo tudi, koliko si bo morala vsaka država še izposoditi. To je sklep na podlagi napovedi, ne neposredno izmerjen motiv vlagateljev. Primarni presežek sam po sebi še ne zagotavlja, da bo italijanski dolg glede na BDP upadal; o tem odločata tudi strošek obresti in gospodarska rast. Pritisk na Francijo se ni začel v sredo: donosnost njenih obveznic je že prejšnji teden dosegla najvišjo raven v več desetletjih (To Brief).

Kdaj višja donosnost postane strošek

Padec cene obveznic ne spremeni zneska, ki ga Francija dolguje za že izdane obveznice, saj so izplačila zanje določena vnaprej. Višji strošek nastane šele, ko država izda nove obveznice.

Francija je 1. oktobra prodala za 6,271 milijarde evrov obveznic z zapadlostjo leta 2036, njihova povprečna donosnost pa je bila 4,93 odstotka (Agence France Trésor). Ta donosnost je za takratne kupce zdaj določena. Kupci na naslednji dražbi bodo zahtevali donosnost, ki jo bo narekoval trg tistega dne.

Državo čaka veliko izdaj. Agence France Trésor, francoska državna agencija za upravljanje dolga, načrtuje, da bo leta 2027 prodala za 340 milijard evrov srednjeročnih in dolgoročnih obveznic. Načrt vključuje tudi nadomeščanje dolga, ki zapade, temelji pa na proračunu, ki ga parlament še ni sprejel (Agence France Trésor). Vsaka izdaja se obračuna po takratni donosnosti. Zato gibanje v enem dnevu pove malo o skupnem strošku; pomembno je, kje bodo donosnosti med prodajami v vsem letu.

Za zdaj so izgubljali vlagatelji, ki že imajo francoske obveznice, saj je padla njihova tržna vrednost. Novim kupcem višja donosnost prinaša večji prihodek za prihodnja leta. Davkoplačevalci bodo strošek občutili pozneje in le, če bodo donosnosti med dražbami vztrajale visoko. Dodatne obresti bi tedaj omejile drugo porabo ali zahtevale več prihodkov. Ni dokazov, da bi sredino trgovanje že neposredno vplivalo na francoske stanovanjske kredite ali cene.

Francija si na trgu zdaj izposoja dražje kot Italija, čeprav je manj zadolžena. Najjasnejšo razlago za razliko ponujajo napovedi Komisije o proračunskem primanjkljaju. Koliko bo to stalo francoske davkoplačevalce, je odvisno od tega, kako dolgo bo razlika v donosnosti vztrajala, medtem ko bo Pariz izdajal obveznice po načrtu za leto 2027 (Agence France Trésor).