Francoskemu proračunu manjka 24 milijard evrov

Francija potrebuje približno 30 milijard evrov proračunskih prihrankov, če želi leta 2027 preprečiti nadaljnjo rast primanjkljaja (Bloomberg). Dva tedna pred rokom za predložitev proračunskih predlogov je vlada predstavila en sam večji ukrep z ocenjeno vrednostjo: spremembo pokojninske politike, ki naj bi prinesla okoli 6 milijard evrov (Le Monde). Za preostalih 24 milijard evrov ni objavljenega seznama ukrepov. Ta vsota za zdaj pomeni razliko med politično določenim ciljem in prihranki, ki jih je mogoče povezati s konkretnimi odločitvami (francosko ministrstvo za proračun).

Cilj 30 milijard evrov temelji na spreminjajočem se izhodišču

Napovedanih 30 milijard evrov ne pomeni, da bi Francija porabo glede na sedanjo raven zmanjšala za toliko. Prihranek se računa glede na oceno javnih prihodkov in odhodkov za leto 2027, če vlada ne bi sprejela novih ukrepov. Pokojnine se usklajujejo z rastjo cen, stroški zdravstva zaradi staranja prebivalstva naraščajo, obrambne obveznosti pa se povečujejo. Evropska komisija je maja ocenila, da bi se brez ukrepanja primanjkljaj s približno 5,1 odstotka BDP leta 2026 povečal na 5,7 odstotka leta 2027.

Predsednik vlade Sébastien Lecornu je priznal, da bi se nominalna poraba še naprej povečevala; vlada želi doseči le, da bi rasla počasneje od cen. Tudi če bi uresničila vseh 30 milijard evrov prihrankov, bi primanjkljaj upadel le na približno 4,75 odstotka BDP, kar je še vedno več od približno štirih odstotkov, predvidenih v časovnici zmanjševanja primanjkljaja, dogovorjeni z EU (Evropska komisija). Francosko računsko sodišče Cour des comptes ocenjuje, da bi morala država za stabilizacijo deleža javnega dolga primanjkljaj znižati na približno 2,8 odstotka BDP. Celoten sveženj torej Francije ne bi pripeljal niti na polovico poti od sedanje ravni do tega praga.

Posledice segajo tudi v preostalo Evropo. Razlika med donosnostjo francoskih in nemških državnih obveznic se je povečala na približno 0,94 odstotne točke, največ po letu 2012. Ko vlagatelji podvomijo o javnofinančnem načrtu velike članice euroobmočja, za njene obveznice zahtevajo višje obresti. Ker trgi po istih referenčnih merilih vrednotijo tudi dolg drugih močno zadolženih članic, se lahko podraži njihovo zadolževanje.

Upokojenci za zdaj nosijo edino jasno določeno breme

Minister za proračun David Amiel je povedal, da bi uskladitev pokojnin z rastjo cen leta 2027 državo stala več kot 6 milijard evrov. Vlada preučuje dve možnosti. Po prvi bi pokojnine zamrznila ali jih uskladila za manj od inflacije, hkrati pa zmanjšala desetodstotno olajšavo pri obdavčitvi pokojninskih dohodkov. Po drugi bi pokojnine v celoti uskladila z rastjo cen, davčno olajšavo pa povsem odpravila (LCP, TF1-LCI).

Učinka obeh možnosti se precej razlikujeta. Uskladitev, nižja od inflacije, bi vsem prizadetim upokojencem zmanjšala kupno moč. Odprava davčne olajšave bi bremenila predvsem tiste z dovolj visokimi dohodki, da plačujejo dohodnino, najrevnejših pa večinoma ne bi prizadela. Do 14. septembra se vlada še ni odločila za nobeno od možnosti.

Zunaj pokojninskega sistema je načrt precej manj določen. Objavljene zgornje meje porabe predvidevajo povečanje obrambnega proračuna za 6,4 milijarde evrov in več sredstev za več zaščitenih ministrstev, medtem ko naj bi se zmanjšali proračuni za delo, kmetijstvo in zdravstvo (francosko ministrstvo za proračun). Med obravnavanimi ukrepi sta podaljšanje dodatne dajatve na dobiček velikih podjetij in reforma osebnih računov za usposabljanje, vredna 300 milijonov evrov. Minister za gospodarstvo Roland Lescure obenem zagovarja prilagoditev dohodninskih razredov in davčne olajšave za podjetja, ki bi zmanjšale prihodke ter še zožile prostor za iskanje manjkajočih milijard.

Parlamentarna matematika je zahtevnejša od proračunske

Marine Le Pen je napovedala, da bo Nacionalni zbor zavrnil zvišanje davkov in socialno nepravične ukrepe proti zaposlenim Francozom, predstavnik stranke za javne finance pa je ohranitev kupne moči upokojencev določil za jasno rdečo črto. Stališče stranke je tako v neposrednem nasprotju z edinim vladnim varčevalnim ukrepom, katerega vrednost je že ocenjena.

Lecornu lahko uporabi člen 49.3 francoske ustave in proračun uveljavi brez glasovanja. Predlog se v tem primeru šteje za sprejetega, razen če opozicija zbere 289 poslancev za izglasovanje nezaupnice. Pri sprejemanju proračuna za leto 2026 je to možnost uporabil trikrat in obdržal položaj. Toda Michel Barnier je decembra 2024 uporabil enak postopek, nato pa je njegova vlada padla.

Predloga državnega proračuna in finančnega načrta socialne varnosti mora vlada predložiti do 30. septembra. Nobena neodvisna institucija še ni ocenila celotnega svežnja, saj ta še ne obstaja v dovolj konkretni obliki. Mednarodni denarni sklad priporoča letno prilagoditev, ki je približno skladna s ciljem 30 milijard evrov. Ujemanje cilja s priporočilom sklada pa še ne pomeni, da ima Francija proračun: za zdaj ima 24 milijard evrov nerazporejenih prihrankov in sporni pokojninski predlog, ki prihaja pred parlament, v katerem so njegovo zavrnitev že napovedali.