Francija refinancira dolg po višji obrestni meri

Francija namerava leta 2027 prodati srednje- in dolgoročne obveznice v vrednosti 340 milijard evrov. Francoski mediji so napoved označili za rekord (RFI). Velik del izkupička bo namenjen poplačilu starih obveznic, zato se skupni dolg države ne bo povečal za enak znesek. Spreminja se cena zadolževanja: Francija za nove obveznice plačuje več, višji strošek pa se bo v prihodnjih letih postopoma prenesel na njen dolg.

Zakaj rekordna izdaja še ne pomeni rekordnega skoka dolga

Agence France Trésor (AFT), agencija, ki upravlja državno zadolževanje, svoj načrt izdaje obveznic izračuna po odštetju predčasnih odkupov. Odšteje obveznice, ki jih država odkupi predčasno, ne pa tistih, ki med letom zgolj zapadejo. Po poročanju Reutersa se načrtovani obseg z letošnjih 310 milijard evrov povečuje predvsem zato, ker zapadejo obveznice, izdane med pandemijo (Reuters prek Boursorama).

Ko država izda novo obveznico, da z izkupičkom poplača zapadlo, gre za refinanciranje dolga. Izdaja je velika, skupni znesek dolga pa se zaradi nje skoraj ne spremeni. Zato se lahko obseg izdaj povečuje, čeprav vlada napoveduje manjše primanjkljaje.

Podatki o primanjkljaju pokažejo le del slike. Zajemajo vse javne finance Francije, tudi socialno varnost in lokalne oblasti, AFT pa izdaja obveznice samo za osrednjo državo. Vlada premierja Sébastiena Lecornuja napoveduje, da se bo širši primanjkljaj, torej razlika med odhodki in prihodki, zmanjšal s 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki meri letno proizvodnjo gospodarstva, v letu 2026 na 5,0 odstotka v letu 2027 (Les Echos Investir). Te številke pokažejo smer, ne pa tega, kolikšen del programa AFT pomeni novo zadolževanje; iz objavljenih podatkov te razlike ni mogoče razbrati.

Javni dolg bo kljub temu naraščal: z okoli 119,3 odstotka BDP naj bi se povzpel na rekordnih 121,7 odstotka (Le Monde), kot smo že poročali (To Brief). Francosko računsko sodišče, neodvisni državni revizor, je v začetku leta 2026 ocenilo, da bi bilo treba primanjkljaj zmanjšati na približno 2,8 odstotka BDP, da bi se delež dolga v BDP sploh ustalil (Cour des comptes).

Vlagatelji kupujejo, a Francija za to plačuje več

Vlagatelji so ta mesec kupovali francoske obveznice, vendar jih je Francija izdala po višji ceni. Na dražbi 3. septembra je povpraševanje po obveznici z zapadlostjo leta 2036 2,28-krat preseglo ponujeni znesek, sprejeta donosnost, torej letni donos, ki ga zahtevajo vlagatelji, pa se je zvišala na 4,23 odstotka s 3,90 odstotka na avgustovski dražbi (Boursorama).

Večji del podražitve je skupen euroobmočju. Evropska centralna banka (ECB), ki določa obrestne mere za euroobmočje, je 10. septembra zvišala depozitno obrestno mero, ki vpliva na druge stroške zadolževanja, na 2,50 odstotka (ECB). Ko centralna banka zviša obrestne mere, se podraži zadolževanje za vse države.

Podatki ECB podpirajo takšno razlago. V biltenu z dne 24. septembra je navedla, da so se desetletni državni donosi v euroobmočju v obravnavanem obdobju zvišali za 45 bazičnih točk, medtem ko so razmiki med donosi posameznih držav in nemškimi donosi ostali večinoma nespremenjeni (ECB). Francoski pribitek glede na Nemčijo se v tem obdobju ni povečal, vendar ostaja del višje splošne ravni donosov, zato ga Francija plača pri vsaki novi izdaji.

Kdo plačuje in kako postopno se strošek povečuje

Francoski senat je v prejšnjih poročilih ocenil, da povprečna francoska obveznica zapade po več kot osmih letih. V scenariju dolgotrajno višjih obrestnih mer bi se stroški obresti po njegovi oceni v prvem letu povečali za približno 3,2 milijarde evrov, v petih letih pa za 23,5 milijarde evrov (French Senate, French Senate). Vsaka zapadla obveznica, ki jo država refinancira po današnjih donosnostih, nekoliko poveča račun, ti dodatni stroški pa se sčasoma seštevajo.

Račun bodo v prihodnjih letih nosili davkoplačevalci, kupci novih francoskih obveznic pa si bodo zagotovili višje donose. Izgubljajo imetniki starejših obveznic z nižjimi donosi, saj jim pade tržna vrednost, ko nove obveznice prinašajo več.

Zaradi refinanciranja pandemičnega dolga naslov o rekordnem zadolževanju pretirava s hitrostjo rasti francoskega dolga. Dražba pokaže dvoje: Francija se še vedno lahko zadolžuje na trgu, vendar po višji ceni, zato bodo stroški obresti postopoma naraščali, ko bo država nadomeščala stare obveznice z novimi. Ena dražba še ne določa prihodnje poti donosov; ti se bodo odzivali na politiko ECB, širša gibanja v euroobmočju in na to, ali bodo Lecornujevi predlagani prihranki prestali parlamentarno obravnavo (Public Sénat).