Francijo duši 4% cena dolga

Donosnost francoske desetletne državne obveznice, torej donos, ki ga vlagatelji zahtevajo za nakup francoskega dolga po današnji tržni ceni, je prejšnji teden dosegla 4,05 odstotka, največ po letu 2009 (Boursorama/Reuters, LSE). Ko donosnosti rastejo, se država zadolžuje dražje. Učinek se ne pokaže naenkrat, temveč se nalaga iz leta v leto, ko zapadle stare obveznice z nizkimi obrestnimi merami nadomestijo nove, dražje izdaje. Težava zato ni v tem, da Francija ne bi mogla do denarja na trgu, temveč v tem, koliko prostora ji stroški obresti jemljejo v proračunu.

Francija ni osamljen primer. Dolgoročni stroški zadolževanja so se zvišali tudi v Nemčiji, na Japonskem, v ZDA in Združenem kraljestvu (The Guardian). Francoska posebnost pa se vidi v razmiku do Nemčije, torej v razliki med ceno zadolževanja obeh držav. Prejšnji teden je znašal 84 do 86 bazičnih točk, kar pomeni 0,84 do 0,86 odstotne točke (Boursorama/Reuters, QuiFinanza). Italijanski razmik je bil približno 78 do 82 bazičnih točk (El Economista). Francija se zdaj zadolžuje dražje kot država, ki je pred desetletjem poosebljala dolžniško krizo euroobmočja.

Kako 4 odstotki počasi najedajo proračun

Francoski javni dolg znaša 3.536 mrd. evrov (INSEE). Ta dolg se ne prevrednoti čez noč. Že izdane obveznice do zapadlosti še naprej nosijo prvotne, nižje obrestne mere. Pritisk nastaja pri refinanciranju: ko stare obveznice zapadejo, jih francoska agencija za upravljanje dolga AFT nadomesti z novimi izdajami po današnjih višjih obrestnih merah. Letos namerava AFT izdati približno 310 mrd. evrov srednje- in dolgoročnih obveznic, medtem ko je bilo leta 2019 tega za manj kot 210 mrd. evrov (Le Figaro, AFT).

Posledice so že vidne v javnih financah. Francija je za obresti v prvi polovici leta 2026 plačala 34,5 mrd. evrov, kar je 19 odstotkov več kot v istem obdobju lani (Reuters Breakingviews). Vladne ocene kažejo, da bo letni strošek leta 2026 dosegel 64,8 mrd. evrov, leta 2027 pa 74,2 mrd. evrov, medtem ko je leta 2019 znašal 31,6 mrd. evrov (Le Figaro). Vsak dodatni evro za obresti neposredno tekmuje z javnimi storitvami in zniževanjem primanjkljaja.

Kdo plačuje in kdo pobira

Novi kupci francoskih obveznic dobijo višji dohodek kot v obdobju, ko se je Francija zadolževala po 1 ali 2 odstotkih. Zavarovalnice, pokojninski skladi in varčevalci, ki iščejo donos, imajo od višjih kuponov korist. Za obstoječe imetnike obveznic velja obratno: ko donosnosti zrastejo, tržna cena starejših obveznic z nižjim kuponom pade (Notizie.it). Te izgube ostanejo računovodske, dokler obveznic ne prodajo, vendar banke in skladi, ki portfelje vrednotijo po tržnih cenah, padec občutijo v bilancah (Il Messaggero).

Najbolj jasni poraženci so prihodnji davkoplačevalci in uporabniki francoskih javnih storitev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bi morala Francija do leta 2029 vsako leto strukturno zaostriti proračunsko politiko za približno 0,8 odstotka BDP, če želi stabilizirati dolg (IMF). Premier Sébastien Lecornu za leto 2027 cilja na primanjkljaj okoli 4,9 odstotka BDP, medtem ko evropska pot zahteva raven bližje 4,3 odstotka (Le Monde). Zapiranje te razlike pomeni zamrznitev izdatkov, višje davke ali oboje.

V Rimu in Atenah pa francoska težava odpira politično uporabno primerjavo. Italijanski preverjevalci dejstev opozarjajo, da primerjava Italiji koristi deloma zato, ker so se močno zvišale tudi nemške donosnosti, ne le zato, ker bi se italijanski položaj izboljšal (Pagella Politica).

Francija se še lahko zadolžuje. Težava je proračun.

AFT je 20. avgusta prodala za 12,5 mrd. evrov obveznic, povpraševanje pa je udobno preseglo ponudbo (Les Echos Investir). Vlagatelji so Franciji še pripravljeni posojati, vendar za to zahtevajo višjo ceno. Evropska centralna banka ima instrument za nakup obveznic, namenjen ustavljanju neupravičenih pritiskov na trg, imenovan instrument za zaščito transmisije denarne politike. Toda njegova uporaba zahteva, da se država posojilojemalka drži fiskalnih pravil EU. Francija je od julija 2024 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kar bi aktivacijo tega instrumenta težje upravičilo (ECB, European Commission).

Francija torej obveznice še lahko prodaja. Težji preizkus je političen: Pariz mora uzakoniti več zaporednih let proračunskega zaostrovanja, še preden bodo predsedniške volitve leta 2027 fiskalno disciplino naredile še manj priljubljeno.