Amandmaji ogrožajo francoski cilj 5-odstotnega primanjkljaja

Francoska vlada želi državni primanjkljaj, torej razliko med porabo države in njenimi prihodki, letos znižati s 5,4 odstotka BDP na 5 odstotkov leta 2027 (predstavitev vladnega proračuna). Vsak davek, ki ga poslanci črtajo, in vsak varčevalni ukrep, ki ga prekličejo, je treba nadomestiti z drugim davkom ali rezom; sicer cilj ne bo dosežen. Od torka o tem odloča celotna Narodna skupščina.

Predlog socialistov za zavrnitev zakona je bil tisti dan zavrnjen s 149 glasovi za in 236 proti (evidenca glasovanj v skupščini). Predlog proračuna je ostal v obravnavi, njegova vsebina pa ni bila določena. Teden prej je finančni odbor zavrnil njegov prihodkovni del z 31 glasovi proti in tremi za (poročilo LCP o odboru), kot smo poročali konec tedna (To Brief). Ker je bilo glasovanje zgolj posvetovalno, poslanci zdaj spreminjajo prvotno vladno besedilo (časovnica obravnave v skupščini).

Kdo bo plačal vladni načrt

Visoki svet za javne finance, neodvisni organ, ki preverja vladne napovedi, ocenjuje, da ukrepi znašajo 43 milijard evrov: približno 18 milijard naj bi prinesli prihodki, 25 milijard pa omejevanje porabe (mnenje Visokega sveta). Vlada predvideva zamrznitev plač javnih uslužbencev in počasnejšo rast pokojnin, višjih od najnižjih. Velika podjetja bodo še naprej plačevala dodatek k davku na dobiček, vendar po nižji stopnji (predstavitev vladnega proračuna). Dohodninska lestvica se bo uskladila z inflacijo, zato gospodinjstva zgolj zaradi uskladitve plač z rastjo cen ne bodo tako hitro prešla v višji dohodninski razred.

Načrt temelji na napovedi, ki jo Visoki svet ocenjuje kot optimistično: gospodarska rast naj bi prihodnje leto dosegla 1 odstotek (mnenje Visokega sveta). Če bo rast počasnejša, bo država pobrala manj davkov in primanjkljaj se bo povečal, tudi če parlament ničesar ne spremeni.

Vsaka popustitev terja nadomestni ukrep

Parlament je predlog že začel spreminjati. Predhodni izračun kaže, da bi dopolnila finančnega odbora javnofinančno bilanco poslabšala za približno 10 milijard evrov, zaradi česar bi primanjkljaj ostal blizu 5,4 odstotka (poročilo LCP o odboru). Roland Lescure, ki se pogaja v imenu vlade, pravi, da se bo z opozicijo pogajal, dokler bo mogoče ohraniti zgornjo mejo 5 odstotkov (poročilo AFP).

Za večino potrebuje glasove strank, ki bi nastalo vrzel zapolnile na nasprotne načine. Socialisti predlagajo višje davke na velika premoženja in dediščine, ostrejše ukrepe proti goljufijam ter zaščito plač in pokojnin (prednostne naloge socialistične stranke). Republikanci pod vodstvom Laurenta Wauquieza zahtevajo za 20 milijard evrov dodatnih prihrankov, vendar nasprotujejo ukrepom, ki bi prizadeli upokojence (La Tribune). Obe strani želita zaščititi upokojence, s tem pa vladi jemljeta enega od varčevalnih ukrepov. Predlogi, navedeni tukaj, ne opredelijo dovolj nadomestnih ukrepov.

Koliko bi stal dolg odlog

Francija se že zadolžuje dražje kot Nemčija. Donosnost desetletnih državnih obveznic je bila 13. oktobra v Franciji 4,810 odstotka, v Nemčiji 3,435 odstotka, v Italiji pa 4,505 odstotka, kažejo podatki grške agencije za upravljanje javnega dolga (bilten agencije). Podatki za en sam dan ne dokazujejo, da je ta razmik povzročil proračunski spor. Pokažejo pa ceno novega zadolževanja. Ta se v proračun prenaša postopoma, ko stare obveznice zapadejo in jih država nadomesti z novimi, izdanimi po takratnih obrestnih merah (podatki francoske agencije AFT o zapadlosti dolga).

Lescure trdi, da dolg ne narašča zaradi učinka snežne kepe, pri čemer navaja, da naj bi povprečna obrestna mera za ves neodplačani dolg leta 2027 znašala 2,5 odstotka, manj od nominalne gospodarske rasti, ki vključuje inflacijo in naj bi dosegla 2,7 odstotka (MoneyVox). Povprečje znižuje starejši dolg, izdan po nižjih obrestnih merah. Visoki svet opozarja, da obresti na novo izdani dolg že presegajo gospodarsko rast; napoveduje tudi, da bo dolg dosegel 121,7 odstotka BDP (mnenje Visokega sveta).

Če do januarja ne bo veljavnega proračuna, se bo Francija oprla na posebni zakon. Ta državi omogoča pobiranje obstoječih davkov in nadaljnje zadolževanje, porabo pa omejuje na zagotavljanje nujnih storitev v obsegu iz prejšnjega leta (poročilo Generalnega inšpektorata za finance). Jérôme Fournel, ki je vodil študijo inšpektorata, je dejal, da tak mehanizem deluje približno dva meseca (Le Figaro). Če bi veljal od devet do dvanajst mesecev okoli predsedniških volitev, bi bil primanjkljaj po oceni inšpektorata najmanj za 0,5 odstotne točke BDP večji kot leta 2026 (poročilo Generalnega inšpektorata za finance).

Predhodno ocenjene spremembe odbora bi ob sprejetju brez nadomestnih ukrepov izničile načrtovano izboljšanje primanjkljaja. Celotna skupščina jih še ni sprejela, napoved gospodarske rasti pa lahko spremeni izračune v obe smeri. Vseeno ostaja računica za Lescureja, socialiste in Republikance enaka: za vsak ukrep, ki ga umaknejo, morajo določiti davek ali rez, s katerim ga bodo nadomestili.