Francoski proračun komaj zmanjšuje primanjkljaj

Premier Sébastien Lecornu je za leto 2027 napovedal proračunski napor v višini približno 54 milijard evrov, vendar se bo po njegovem načrtu primanjkljaj zmanjšal le z napovedanih 5,4 odstotka BDP letos na 5 odstotkov prihodnje leto (France 24, Le Monde). Večji del zneska zgolj krije rast stroškov, do katere bi prišlo tudi brez ukrepov. Preostanek neenakomerno obremenjuje upokojence, javne uslužbence in lokalne skupnosti, velika podjetja pa bodo plačala manj kot letos.

Zakaj 54 milijard evrov prinese tako malo

Vlada svoj napor primerja z zamišljenim letom 2027, v katerem ne bi ukrepala. V takem scenariju bi še naprej naraščali stroški obresti, pokojnin in zdravstva, primanjkljaj pa bi lahko presegel 6,5 odstotka BDP, je dejal Lecornu (Deutschlandfunk). V primerjavi s tem izhodiščem se že samo ohranjanje porabe na sedanji ravni šteje kot prihranek.

Le Monde je napovedani znesek razdelil na dva dela. Približno 40 milijard evrov naj bi nadomestilo rast porabe, do katere bi prišlo v vsakem primeru, le okoli 14 milijard pa bi bilo dodatnega napora za zmanjšanje primanjkljaja (Le Monde).

To je časopisna razčlenitev; uradni proračunski izračuni naj bi bili objavljeni danes. Predstavili naj bi dva predloga, enega za državni proračun in drugega za socialno varnost, in sicer ob 8.30 (ministrstvo za finance).

Kdo bo plačal račun

Največje jasno breme nosijo upokojenci. Minister za delo Jean-Pierre Farandou želi s pokojninami doseči približno 5,5 milijarde evrov prihrankov. Od tega bi 4,1 milijarde dobili tako, da bi se pokojnine nad približno 1.260 evri zvišale za manj, kot znaša inflacija (TF1). Ministrstvo za finance za leto 2027 napoveduje 1,8-odstotno rast cen (napovedi ministrstva za finance). Upokojenci nad tem pragom bodo torej prejeli več evrov, ki pa bodo kupili manj.

Preostalih 1,4 milijarde evrov bi država zbrala z dohodnino, tako da bi zgornjo mejo 10-odstotne olajšave znižala s 4.439 na 3.000 evrov. Olajšava upokojencem omogoča, da del pokojnine odštejejo od davčne osnove (TF1). Ukrep zadeva drugo skupino: upokojence z dovolj visokimi pokojninskimi dohodki, da dosežejo zgornjo mejo olajšave, zato bodo plačali več dohodnine.

Javnim uslužbencem bi zamrznili vrednost indeksne točke, na kateri temelji velik del njihovih plač; prihranek ocenjujejo na približno 2 milijardi evrov (La Dépêche). Del plače, vezan na to točko, bi med rastjo cen ostal nespremenjen, čeprav se lahko drugi deli posameznih plač še vedno spremenijo.

Od lokalnih skupnosti vlada pričakuje približno 5,4 milijarde evrov, pri čemer meri predvsem na finančno močnejše skupnosti, med njimi okoli 40 odstotkov francoskih občin (BFMTV). Jean-François Debat, predsednik odbora za lokalne finance, je zahtevo označil za nesorazmerno in opozoril, da bi lahko zavrla lokalne naložbe.

Velika podjetja bodo glede na oznako »napor« plačala manj kot doslej. Začasni dodatni davek za velika podjetja, ki je prinesel približno 8 milijard evrov, bi ostal v veljavi na nižji ravni in prinesel okoli 5 milijard, zato bi zavezana podjetja plačala približno 3 milijarde evrov manj kot letos (ministrstvo za proračun).

Kaj lahko spremeni parlament

Lecornu nima zanesljive večine. Socialisti so septembra izključili možnost, da bi proračun podprli (Deutschlandfunk). Marine Le Pen je opozorila, da bi njena stranka Nacionalni zbor lahko zavrnila proračun, če pokojnin ne bi uskladili z inflacijo (Die Zeit).

Lecornu je obljubil, da ne bo uporabil 49.3. člena, ki omogoča sprejetje zakona brez glasovanja, če večina vladi ne izglasuje nezaupnice. Toda 30. septembra so ta člen znova omenjali kot rezervno možnost (Le Figaro).

Lokalne skupnosti imajo nekaj razlogov za upanje. Lani se je predlagano breme zanje, sprva večje od 4,7 milijarde evrov, po pogajanjih zmanjšalo na približno 2 milijardi (BFMTV). Vsako popuščanje letos bi bilo treba pokriti z dodatnimi prihranki drugje, sprejeti višji ciljni primanjkljaj ali računati na hitrejšo rast od enega odstotka, kolikor jo ministrstvo napoveduje za leto 2027 (napovedi ministrstva za finance).

Po lastnih številkah vlade ta proračun upočasnjuje slabšanje stanja francoskih javnih financ, ne ustavlja pa ga. Večina napora le blaži rast stroškov, ki bi se sicer povečali. Varčevalni ukrepi bodo najbolj občutni za upokojence nad pokojninskim pragom, premožnejše upokojence, ki plačujejo dohodnino, javne uslužbence in finančno močnejše občine. Velika podjetja so edina skupina, ki bo plačala manj kot danes.