Francoski proračun €54bn brez računice

Francoski premier Sébastien Lecornu je napovedal 54 milijard evrov »proračunskega napora« za leto 2027, skoraj dvakrat toliko, kot je njegova vlada razpravljala še pred nekaj dnevi, ko je govorila o 30 milijardah evrov (La Dépêche, To Brief). Številka daje vtis velike spremembe politike. Večino povečanja pa pojasnjuje nova ocena, kako velik bi bil primanjkljaj leta 2027, če vlada ne bi sprejela nobenega novega ukrepa.

Nova napoved, ne dvakrat večji pritisk

Prejšnji načrt v višini 30 milijard evrov je predpostavljal, da bi primanjkljaj leta 2027 brez novih ukrepov znašal približno 5,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Evropska komisija je napovedala primanjkljaj v tem območju (Evropska komisija). Vlada zdaj trdi, da bi presegel 6,5 odstotka (L'Union, La Dépêche). Če razliko v višini 0,8 odstotne točke preračunamo na francoski BDP v višini približno 3 bilijonov evrov (Eurostat), lahko pojasni skoraj celotno povečanje iz naslovne številke. Vlada formalne razčlenitve spremembe še ni objavila, vendar se aritmetika ujema: cilj je enak, izhodišče pa slabše.

Cilj sam ostaja 5 odstotkov BDP. Vlada pravi, da bi njeni ukrepi primanjkljaj znižali na 4,8 odstotka, vendar ga dodatnih 6,4 milijarde evrov obrambnih izdatkov znova dvigne na 5 odstotkov (Le Monde). Neto fiskalno zaostrovanje je zato bližje 48 milijardam evrov, vendar je ta ocena odvisna od tega, ali so obrambni izdatki in prihranki izračunani na enaki računovodski podlagi.

Vladne napovedi za leto 2027 temeljijo na 1-odstotni realni rasti in 1,8-odstotni inflaciji (Francosko ministrstvo za gospodarstvo). Ti dve predpostavki neposredno vplivata na izračun. Šibkejša rast bi zmanjšala davčne prihodke, izdatki za socialne prejemke pa bi se povečali, zato bi bila vrzel, ki naj bi jo paket zaprl, večja.

Počasnejša rast pokojnin, nižji davki za podjetja

Med razkritimi ukrepi bi se stroški najbolj neposredno pokazali pri upokojencih in javnih uslužbencih. Pokojnine bi se zvišale počasneje od cen, kar bi vladi prineslo manj kot 6 milijard evrov prihranka. Plače v javnem sektorju bi ostale zamrznjene na sedanji indeksni točki, kar bi prineslo približno 2 milijardi evrov prihranka (La Dépêche). Če bi inflacija dosegla napovedanih 1,8 odstotka, bi zamrznitev indeksne točke zmanjšala kupno moč plač, vezanih nanjo.

Velika podjetja bi bila medtem deležna davčne razbremenitve. Začasni pribitek k davku od dohodkov pravnih oseb trenutno prinese približno 8 milijard evrov. Vlada bi ga ohranila po znižani stopnji, s čimer bi zbrala približno 5 milijard evrov (Le Monde). V vladnih izračunih se ohranitev 5 milijard evrov šteje kot prihranek v primerjavi s scenarijem, v katerem bi davek prenehal veljati. Podjetja bodo v dejanskih plačilih tako plačala manj.

To so do zdaj opredeljene postavke. Večina od 54 milijard evrov še ni razčlenjena po posameznih ukrepih, poleg tega se razkriti ukrepi prekrivajo s širšimi omejitvami porabe. HCFP, francoski neodvisni javnofinančni nadzorni organ, ki preverja notranjo skladnost vladnih napovedi, naj bi ta teden prejel proračunske predpostavke. Njegova ocena še ni javna (HCFP, La Tribune).

Brez večine in brez rezervnega načrta

Lecornu je obljubil, da ne bo uporabil 49.3 člena francoske ustave, ki vladi omogoča, da proračun uveljavi brez običajnega glasovanja, razen če večina poslancev izglasuje padec vlade. Ta zaveza je politična, ne pravna. Proračun je zato izpostavljen Nacionalni skupščini, v kateri nobena stranka nima večine. Levica nasprotuje zamrznitvi pokojnin in plač. Nacionalni zbor lahko kadar koli umakne svojo dosedanjo podporo. Obema blokoma ni treba doseči dogovora o alternativi; dovolj je, da glasujeta proti istemu besedilu.

Razlika v stroških zadolževanja med Francijo in Nemčijo je sredi septembra dosegla približno 96 bazičnih točk (0,96 odstotne točke), kar je blizu najširši razliki po letu 2012 (Banka Francije). Razlika med Italijo in Nemčijo je bila v istem času približno 88–89 bazičnih točk (QuiFinanza). Francija je za kratek čas plačevala več za zadolževanje kot Italija, čeprav je italijanski delež dolga glede na BDP višji (Eurostat). Francija se še vedno redno zadolžuje na finančnih trgih, povprečna ročnost njenega dolga pa presega osem let, zato se višje obrestne mere v stroške financiranja prenašajo postopoma (Agence France Trésor). Naraščanje pribitka je kljub temu skladno z zaskrbljenostjo vlagateljev glede francoskih javnofinančnih obetov in parlamentarnega tveganja, povezanega s proračunom.

Francija je napovedala cilj v višini 54 milijard evrov. Za zdaj še ni predstavila preverjenega paketa ukrepov v tej vrednosti. Konkretni proračunski predlogi in presoja HCFP bodo pokazali, ali ta naslovna številka vzdrži.