Francoska premija za dolg blizu 90 točk

Donosnost francoskih desetletnih državnih obveznic, torej zahtevana letna donosnost vlagateljev za posojilo državi, je 9. septembra dosegla 4,31 odstotka, največ po finančni krizi leta 2008 (Reuters via Les Echos Investir). Čeprav bi ta številka lahko nakazovala dolžniško krizo, Francija vsaj za zdaj še ni v njej. Večino rasti je povzročil svetovni dvig obvezniških donosnosti. Specifično francosko tveganje je manjše in se v javne finance preliva počasneje, vendar ga je mogoče precej natančno izmeriti.

Francoske donosnosti so zrasle bolj kot nemške, vendar manj, kot nakazuje glavni podatek

Donosnosti so se tisti teden zvišale v več državah. Celo Nemčija, ki med članicami euroobmočja velja za najvarnejšo dolžnico, se je zadolževala po 3,42 odstotka (Reuters via Investing.com). Samo 9. septembra se je nemška donosnost zvišala za šest bazičnih točk, francoska pa za 8,5 bazične točke; ena bazična točka pomeni stotinko odstotne točke (Reuters via Les Echos Investir). Francoski pribitek tega dne je torej znašal približno 2,5 bazične točke. Razlika obstaja, vendar iz enega trgovalnega dne še ni mogoče razločiti, kolikšen del je posledica javnofinančnega tveganja in kolikšen običajnega tržnega nihanja.

Jasnejšo sliko daje razlika, ki se je nabrala skozi daljše obdobje. Razmik med donosnostma francoskih in nemških desetletnih obveznic je dosegel 88,7 bazične točke, največ po novembru 2024 (Idéal Investisseur). Ta razmik se povečuje že več mesecev ter kaže, kolikšno dodatno premijo vlagatelji zahtevajo zaradi francoskega primanjkljaja in politične negotovosti.

Primerjava z drugimi državami pokaže, kako daleč se je spremenil položaj Francije. Ob začetku trgovanja 9. septembra se je Grčija zadolževala ceneje (France 24/AFP), donosnost italijanskih desetletnih obveznic pa je znašala 4,21 odstotka, medtem ko je francoska dosegla 4,26 odstotka (QuiFinanza). Francija tako plačuje več od držav, ki jih je nekoč po stroških zadolževanja zlahka prekašala.

Kako se višje obrestne mere prelivajo v proračun

Donosnost v višini 4,3 odstotka ne podraži nemudoma celotnega francoskega programa zadolževanja za leto 2026, vrednega 310 mrd. evrov. Zakladnica je do konca julija že izdala približno 71 odstotkov letošnjih obveznic po prejšnjih, nižjih obrestnih merah (Agence France Trésor). Obstoječe obveznice do zapadlosti ohranijo prvotno obrestno mero, povprečna preostala ročnost francoskega dolga pa presega osem let (French Senate). Pritisk na proračun se zato stopnjuje postopoma, ko zapadli poceni dolg nadomešča novo, dražje zadolževanje.

Ta proces se je že začel. Pri dražbi 3. septembra je sprejeta donosnost referenčne francoske obveznice z zapadlostjo novembra 2036 poskočila s 3,90 odstotka avgusta na 4,23 odstotka, kažejo podatki portala Boursorama. Povpraševanja kljub temu ni zmanjkalo: razmerje med oddanimi naročili in ponujeno količino obveznic je znašalo 2,28, kar pomeni, da je vrednost naročil več kot dvakrat presegla vrednost izdaje. Trg torej deluje urejeno in kupci se francoskemu dolgu ne umikajo.

Evropska komisija napoveduje, da bo francoski javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 5,1 odstotka BDP, brez novih ukrepov pa naj bi se leta 2027 povečal na 5,7 odstotka, medtem ko naj bi javni dolg presegel 120 odstotkov BDP (European Commission, European Commission EDP). Po analizi občutljivosti francoskega senata bi trajno višje obrestne mere stroške obresti v prvem letu povečale za približno 3,2 mrd. evrov, v petih letih pa za 23,5 mrd. evrov (French Senate). Vlada bi imela zato manj manevrskega prostora pri davkih, javni porabi in naložbah.

Evropska centralna banka lahko ob motnjah, zaradi katerih njena denarna politika v posamezne članice ne prehaja več enakomerno, uporabi instrument za zaščito transmisije (TPI) in kupuje njihove obveznice (ECB). Dogajanje 9. septembra ni kazalo, da bi bile razmere blizu takšnemu posegu. Vsi ekonomisti, vključeni v Reutersovo anketo, so pričakovali, da bo ECB naslednji dan zvišala obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita na 2,50 odstotka (Reuters via Devdiscourse). Višje ključne obrestne mere ECB ohranjajo navzgor pomaknjeno izhodišče za obvezniške donosnosti po vsem euroobmočju.

Novi kupci francoskih obveznic si ob držanju do zapadlosti zagotovijo višjo nominalno donosnost. Vlagateljem, ki imajo starejše obveznice z nižjo donosnostjo, pa se tržna vrednost naložb zmanjša. Francoski davkoplačevalci breme prevzemajo postopoma, saj država poceni dolg iz prejšnjega desetletja ob vsakem refinanciranju nadomešča z obveznicami, ki odražajo današnje razmere. Francoski trg državnega dolga ostaja urejen, toda vsako novo zadolževanje s sedanjo javnofinančno premijo dodatno omejuje prihodnje proračunske odločitve vlade.