Francoski tank brez nemške zaveze

Francija mora načrtovati naslednji tank brez javnega francosko-nemškega načrta za njegovo proizvodnjo, Berlin pa še ni pojasnil, kaj je ostalo od skupnega programa. General Fabien Mandon, načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil, je 8. oktobra pred odborom za obrambo francoske Narodne skupščine rezultate programa označil z besedami »ne sont pas bons« (niso dobri) in dejal, da so se Nemci »odločili zapustiti projekt« (zaslišanje v Narodni skupščini, BFMTV). Njegova izjava sega dlje od vsega, kar sta vladi doslej zapisali v uradnih dokumentih.

Mandon je svojo oceno tudi omilil. Programa ne bi označil za popoln neuspeh, saj sta vojski več let usklajevali načela za prihodnji tank. Priznal pa je, da je izid slaba novica za obrambno industrijo (BFMTV).

Kaj sta vladi dejansko sklenili

Program se imenuje MGCS, kratica za Main Ground Combat System. Zasnovan je bil kot več kot le tank: kot povezana družina vozil s posadko in brez nje, senzorjev ter orožij, ki bi nadomestila francoski Leclerc in nemški Leopard 2.

Ta širina je zdaj pomembna. Nemčija bi lahko ustavila razvoj skupnega vozila, hkrati pa nadaljevala raziskave sistemov, ki ga obkrožajo. Tiskovni predstavnik nemške vlade je na to opozoril 15. junija, ko je dejal, da raziskovanje tehnologij, ki niso vezane na posamezno vozilo, ne pomeni izstopa iz MGCS kot celote (nemška vlada).

Na skupnem obrambnem svetu 17. julija sta se vladi zavezali le k raziskavam na področju »sodelovalnega bojevanja« do preveritve koncepta. Zaveze k razvoju skupnega podvozja nista obnovili (Elizejska palača). Nemški obrambni mediji so molk glede skupnega tanka razumeli kot njegov konec (Behörden Spiegel).

Takšna razlaga je verjetna, vendar ostaja razlaga. Julijski dokument je izpustil zavezo k skupnemu tanku, ni pa je preklical. Mandonova izjava nakazuje širši umik: da je Nemčija opustila tudi preostale raziskave. Nemčija se nanjo javno še ni odzvala. Objavljeni niso bili ne obvestilo o prekinitvi ne spremenjen sporazum ali odpovedana pogodba. Dokler Berlin ne pove drugače, širši izstop temelji na navedbah francoskega generala.

Zakaj je partnerstvo razpadlo

General Pierre Schill, načelnik francoske kopenske vojske, je maja senatorjem povedal, da se državi ne strinjata glede števila potrebnih vozil in časa, ko jih potrebujeta (francoski senat). Razšli sta se tudi glede tega, kateri proizvajalec naj jih izdela.

Industrijski spor je imel jasno obliko. Ko se je v že tako občutljivo ravnotežje med nacionalnimi obrambnimi industrijami vključilo nemško orožarsko podjetje Rheinmetall, je prineslo 130-milimetrski top, ki je konkuriral francoskemu 140-milimetrskemu topu ASCALON (Ifri). Dva konkurenčna glavna topova sta pomenila dve različni predstavi o istem tanku.

Berlin je imel tudi manj razlogov za kompromis. Posodobljeni Leopard 2A8 so predstavili aprila 2026 (nemško obrambno ministrstvo), zato ima nemška vojska rezervno možnost, ki je Pariz nima.

Francoski rok

Mandon je odboru predstavil časovnico. Francoske tanke Leclerc bodo začeli postopno umikati iz uporabe leta 2038, študije za njihovo zamenjavo pa se morajo začeti leta 2027 (zaslišanje v Narodni skupščini). Schill je povedal, da vojska potrebuje približno 200 tankov ali primerljivih težkih vozil. Če bodo večnacionalni načrti zastali, bo Francija po njegovih besedah v obdobju 2035–2040 uvedla nacionalno rešitev (francoski senat).

V objavljenih dokumentih je zdaj zapisana zaveza k raziskavam, ne pa k skupnemu tanku. Nobena zaveza, ki sta jo državi podpisali, jima ne nalaga, da bi skupaj izdelali vozilo, preden se začne umik Leclerca. Berlin mora javno pojasniti, katere dele MGCS še financira. Pariz na odgovor ne more čakati: študije za zamenjavo Leclerca se morajo začeti leta 2027 (zaslišanje v Narodni skupščini), nemška vojska pa že ima posodobljeni tank.